Ko govorimo o uspešnem vključevanju otrok priseljencev v novo okolje (velja pa tudi za kateregakoli drugega otroka, ki se v VIZ vključi na novo), imejte v mislih proces, ki se ne zgodi »čez noč«. Traja lahko različno dolgo, odvisno od posameznega otroka in drugih dejavnikov, ki vplivajo na to. Dobro je, da strokovni delavci to vemo in razumemo, vsekakor pa z različnimi dejavnostmi pripomoremo, da je obdobje vključevanja naklonjeno otrokom in njegovi družini in da pri tem sodelujejo vsi deležniki, tako v vzgojno-izobraževalnem zavodu in širše v lokalnem okolju.
Dan dobrodošlice je zagotovo eden izmed dogodkov, ki je za prvi stik z otrokom in njegovo družino izrednega pomena. Navadno ga vrtec/šola lahko organizirata dan pred začetkom šolskega leta. Namenjen je spoznavanju VIZ, vzgojiteljev/učiteljev in vrstnikov. Med vrstniki v šolah so to lahko otroci/dijaki tutorji, ki so tudi v nadaljevanju šolskega leta podpora novim učencem/dijakom. Na dogodku lahko organizacije v lokalnem okolju (primer zloženke) predstavijo svoje aktivnosti, v katere se bodo vključevali tako otroci kot njihovi starši (medkulturne delavnice, tečaji jezikov, učna podpora ipd.). V kolikor starši ne govorijo slovensko oz. slabo razumejo, jih ob vabilu spodbudimo, da pripeljejo s seboj nekoga, ki govori njihov materni jezik in jim bo v pomoč pri prevajanju.
Prvi šolski dan je za večino priložnost, da se ponovno srečajo s sošolci oz. da spoznajo tiste, ki se na novo vključujejo v oddelek. Prav zato namenite nekaj časa spoznavanju. V kolikor se učenci/dijaki vključujejo med šolskim letom, je pomembno, da na sprejem novega sošolca ali sošolke predhodno pripravite učence/dijake v oddelku.
Otrokom povejte, da bodo dobili novega sošolca/novo sošolko, povejte njegovo/njeno ime in od kod prihaja. Dodelite mu učenca/dijaka tutorja.
Za bolj interaktivno in zanimivo pripravo lahko poskrbite tako, da si skupaj z učenci/dijaki ogledate katero od Zgodb otrok sveta, v katerih otroci govorijo o svojih izkušnjah s selitvijo in z vključevanjem v novo okolje, skrbeh, ki so jih imeli ob tem in o pomenu podpore, sprejemanja in medvrstniškega druženja.
Med šolskim letom je lahko ena od tem razredne ure medkulturnost. Otroku priseljencu damo priložnost, da predstavi državo od koder prihaja, hkrati mu sošolci predstavijo Slovenijo. Ob tem iščemo podobnosti med državama v jeziku, kulturi, navadah običajih, njunih posebnostih (s pomočjo filma, spleta, knjig, poslušanja glasbe, gostov z izkušnjo selitve), naučimo se pozdraviti, reči hvala/prosim, da/ne v njegovem jeziku, učimo ga slovenskih besed.
Učenci in dijaki se lahko na prihod novega sošolca/sošolke pripravijo tudi tako, da izdelajo predstavitev razreda in njih samih, ki jo nato pokažejo oz. predstavijo otroku priseljencu.
Mlajše otroke lahko pripravite tako, da si skupaj z njimi ogledate kakšen film ali jim predstavite slikanice/zgodbe, ki se navezujejo na tematiko priseljevanja in vključevanja v novo okolje. Seznam nekaterih knjig in slikanic na temo večkulturnosti (Haramija in Jamink, 2015).
Priprave lahko potekajo tudi na ravni priprave fizičnega okolja (razreda, šole). Tega se lahko lotimo tako, da izdelamo različne plakate dobrodošlice, označimo pomembne prostore v šoli (v različnih jezikih in/ali s slikami), lahko tudi pripravimo zemljevid šole in ponazorimo šolska pravila s slikami/večjezično.
V šolski knjižnici lahko pripravimo medkulturni kotiček, z literaturo in filmi v jezikih otrok priseljencev.
Za vse otroke je ključnega pomena predvsem to, da zagotovimo varno in vzpodbudno učno okolje. Skoraj vsem izkušnjam prvega šolskega dne, ki so jih v projektu Izzivi medkulturnega sobivanja zaupali učenci in dijaki priseljenci, je skupno to, da so bili otroci pred vstopom v šolo napeti, živčni, bilo jih je strah in predvsem jih je skrbelo, kako jih bodo sprejeli njihovi novi sošolci in učitelji. Bali so se, da jih nihče ne bo razumel in da ne bodo našli novih prijateljev. Del teh skrbi lahko naslovimo tako, da ob sprejemu otroku damo vedeti, da se lahko obrne na nas in da mu stojimo ob strani. Če v tistem trenutku še nimamo možnosti sporazumevanja v skupnem jeziku, pa otrokom veliko pomeni že topel nasmeh, prijazen pogled in umirjenost, ki jih spremlja čez dan.
Ko se otrok nekoliko navadi na novo okolje, pa lahko začnemo tudi z različnimi aktivnostmi povezovanja in boljšega medosebnega spoznavanja in sodelovanja. To ima pozitivne učinke tudi na druge učence in učenke in gradi pozitivno klimo v oddelku. Za boljše spoznavanje se lahko poslužimo različnih socialnih iger.
Otrokom dajemo možnosti in priložnosti, da so vključeni v aktivnosti in interesne dejavnosti v šoli in izven. Pomagamo jim z informacijami in z vpisi.
Pomembno je, da pri aktivnostih socialnega vključevanja sledimo otrokovim potrebam, da redno preverjamo njegovo/njeno počutje in predvsem skrbimo, da se v novem okolju počuti varno ter sprejeto. Pri tem imajo pomembno vlogo prav vsi, s katerimi otrok priseljenec prihaja v stik.
Avtorici:
Katarina Kocbek
Mojca Jelen Madruša
Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.