Ste letos v vašem razredu dobili novega sošolca ali pa novo sošolko?
Biti nov na šoli je včasih težko. Recimo, malenkosti, ki so nekomu, ki je na šoli že 100 let (ajde, eno leto) samoumevne (npr. kje je učilnica 56, kako priti od doma do šole …), lahko nekomu, ki je nov na šoli porabijo veliko živcev in časa. Sploh, če mu nihče ne pomaga.
Nova oseba na šoli prve dni morda izgleda malo izgubljena in jo ima zaradi tega morda kdo za nerodno/neumno, pa ni takšna. Zato tudi pišem ta članek. Da bi si lažje predstavljali, kako je, ko prideš v nov kraj, v novo šolo, kjer nikogar ne poznaš, po možnosti pa se moraš naučiti še jezik, ki ga govorijo tam.
In zakaj se to tiče ravno tebe? Ker bi tudi ti, če bi se znašel/znašla v taki situaciji, verjetno želel/želela, da ti drugi pomagajo in te sprejmejo, ne pa da te zafrkavajo ali se delajo, kot da ne obstajaš.
Ko se preseliš v novo okolje in greš v novo šolo te verjetno ne skrbi samo to, kar je novo, ampak razmišljaš tudi o vsem, kar si pustil/pustila za seboj. Pogrešaš prijatelje in sorodnike ki niso mogli s teboj. Z njimi se slišiš in vidiš s pomočjo telefona, a ni isto kot če bi se videli v živo. V novem stanovanju se mogoče še ne počutiš domače. Morda čutiš, da starše skrbi, kako se boste znašli v novem okolju.
Morda se ti je prve dni, tedne, mesece nerodno oglašati in si med poukom tiho in samo poslušaš. Tudi tako se učiš. Mogoče se bojiš, da se ti bo kdo začel posmehovati, če katere besede ne boš izgovoril/izgovorila prav. Sploh, če se ti je to že zgodilo ali če si videl/videla, kako so se posmehovali komu drugemu. Na tem mestu te nekaj prosim: Nikar se ne posmehuj nekomu, ki naredi napako. Vsak se kdaj zmoti.
Če še ne znaš jezika, ki ga govorijo v novem okolju, verjetno potrebuješ pomoč pri učenju. Vesel/vesela si, ko ti pomagajo sošolke in sošolci. Najlepše je, ko čutiš, da se tisti, ki ti pomaga, nima za nekaj več in da se ti ni treba bati, kaj boš rekel/rekla, da ne narediš napake in bo zavil z očmi in si mislil, »kok si pa ti glup/glupa, da tega ne štekaš«, ampak da res želi, da uspeš in želi biti tvoj prijatelj. Največ šteje, če nekomu nudiš pomoč s takšnim namenom.
Ko si nov/nova na šoli in še ne poznaš njihovih navad, mogoče kaj narediš drugače kot ostali (npr. riž ješ z rokami, brez pribora) in tem se to morda zdi čudno in se smejijo ali te celo naderejo. Pomaga, če drugi razumejo, da tega pač ne moreš vedeti in ti prijazno povedo, kako oni to počnejo.
V tvojem razredu so morda manjše skupinice prijateljev, ki se več družijo med seboj kot z ostalimi. Hitro ugotoviš, kdo je s kom in katere skupine so takšne, ki nočejo sprejeti drugih. Najdeš pa tudi sošolke in sošolce, ki te povabijo, da se jim pridružiš in so veseli da si prišel/prišla in se želijo družiti s teboj in izvedeti vse o tebi in obratno, tudi ti jih želiš spoznati. Skupaj klepetate, se igrate … Z njimi se imaš fajn in postanete prijatelji, mogoče za zmeraj.
Morda si zdaj lažje predstavljaš, kako je v koži nekoga, ki je nov na šoli. Ko dobiš novega sošolca ali novo sošolko ga/jo le povabi, da se usede zraven in poklepeta ali se igra s teboj. Ne pozabi, vsaka nova oseba v razredu = priložnost za prijateljstvo.
Avtorica: Mateja Dolinar, psihologinja, sodelavka ISA instituta
Prispevek je nastal v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.