Radovednost

 

Vsak od nas je že bil kdaj radoveden.

Radovednost pomeni, da nas zanimajo različne stvari. Da smo pripravljeni vlagati trud in energijo v odkrivanje in uresničevanje priložnosti za iskanje novega znanja in preizkušanje novih veščin. Radovednost sestavljajo trije ključni elementi: interes, iskanje novosti in odprtost za nove izkušnje. Radovednost kot osebnostna moč nas vodi k odkrivanju sveta okoli nas in raziskovanju meja našega znanja.

 

Psihologi si niso povsem enotni, kako opredeliti iz kje izhaja radovednost. Nekateri zagovarjajo, da je radovednost naravna notranja potreba vsakega posameznika, ki mora biti zadovoljena podobno kot npr. potreba po hrani. Šele, ko občutimo radovednost, se aktiviramo in začnemo raziskovati tisto, kar nas zanima. Spet drugi krog psihologov pravi, da postanemo radovedni takrat, ko se neka informacija ne sklada z našim razumevanjem sveta. Ker težimo k temu, da so stvari predvidljive in je vzpostavljen red, se radovednost prebudi takrat, ko ta red (z)moti nek nov dražljaj ali informacija. Če npr. beremo knjigo in opazimo, da se je svinčnik na mizi premaknil, bomo želeli ugotoviti, zakaj se je svinčnik premaknil, saj smo navajeni, da se svinčniki ne premikajo sami od sebe. V takšnih primerih našo radovednost vzbudi nek zunanji dražljaj ali dogodek.

 

Ne glede na to ali izhaja radovednost iz nas ali pa jo spodbudijo zunanji dejavniki, ima radovednost precej prednosti in nas velikokrat tudi nagradi. Otrokom npr. pomaga raziskovati in razumeti svet. Radovednost nas lahko zamoti ali nam pomaga premagati dolgčas. Lahko je tudi orodje, s katerim širimo svoje znanje, gradimo osebnost in identiteto ter vzpostavljamo medosebne odnose. Pomembno je namreč, da v raziskovanje in odkrivanje novega vključujemo tudi soljudi, jih sprašujemo in se učimo od njih.

 

Csikszentmihalyi (1996) pravi, da je radovednost igriva in raziskuje stvari ter ideje zaradi njih samih. Ko nas nekaj zanima, je pomembno, da sledimo želji po novemu znanju in se lotimo raziskovanja. Da pa lahko ohranjamo radovednost, se moramo naučiti uživati v tem, da smo radovedni. Ko se naučimo uživati v radovednosti, tudi povečamo lastne zmožnosti za odkrivanje sveta in povezovanje različnih dražljajev in informacij. Različne študije so pokazale še, da se radovednost kot osebnostna moč pomembno povezuje tudi z zadovoljstvom z življenjem, inteligentnostjo, smislom in dobrimi medosebnimi odnosi (Niemiec, 2018). Z radovednostjo pa so povezane tudi druge osebnostne moči, kot npr. vnema (zanos, energija), ljubezen do učenja, ustvarjalnost, upanje in perspektiva. Pomembno pa je, da se zavedamo, da sami odločamo o tem ali bomo krepili radovednost in na kakšen način.

 

Nekaj idej, kako lahko krepimo radovednost kot osebnostno moč:

• Poiščimo priložnosti, da nas vsak dan z radovednostjo nekaj povprašamo, spoznamo, se pustimo presenetiti. Skušajmo tudi mi presenetiti vsaj eno osebo na dan. Zapisujmo si, kaj nas je presenetilo in kaj je presenetilo druge ljudi.
• Pojdimo stran od računalnika in informacije raje kot na spletu poiščimo na terenu, npr. v knjigarni, knjižnici, na sejmu …
• Izberimo si aktivnost, ki jo opravljamo vsak teden, a je ne maramo ali nam je dolgočasna. Ko bomo naslednjič izvajali to aktivnost, posvetimo pozornost vsaj 3 novim stvarem, značilnostim te aktivnosti (razmišljajmo o aktivnosti na drugačen način) in pri tem uporabimo vse čute. Zapišimo si kaj smo opazili ali se o tej novi izkušnji pogovorimo s prijateljem.
• Ko oseba z nami deli dobro novico, ji postavimo podvprašanja v zvezi s to novico. S tem spodbujamo in ohranjamo pozitivnost.
• Trikrat na teden po pol ure posvetimo raziskovanju teme, ki nas zanima (berimo knjige, revije, poslušajmo radio, glejmo TV oddaje, filme, brskajmo po spletu itd.).
• Udeležimo se predavanja, seminarja ali delavnice o temi, o kateri ne vemo veliko.
• Raziskujmo okolico in aktivne način – bodimo pozorni na stvari, podrobnosti, ki jih običajno spregledamo ignoriramo ali pa jih imamo za samoumevne.
• Postavljajmo vprašanja, namesto, da ves čas odgovarjamo nanje. Lahko npr. par vprašanj postavimo sosedu, znancu ali smo pozorni, da v vsakem novem pogovoru postavljamo veliko vprašanj.
• Bodimo pozorni na podrobnosti v prostoru. Vsakič, ko vstopimo v nov prostor, komentirajmo opremo, detajle (npr. sliko na steni, rožo na okenski polici).
• Pojdimo na delo ali z dela po drugi poti kot običajno. Bodimo pozorni na novo pot in raziskujmo okolico.
• Pogovorimo se z osebo, s katero imamo skupen interes in se pozanimajmo, kako se ta oseba (strokovno) razvija na tem področju.
• Preizkusimo hrano, ki predstavlja državo, pokrajino, ki je še ne poznamo oziroma je še nismo preizkusili. Raziskujmo navade in običaje ljudi iz te države, pokrajine. Ob tem bodimo pozorni na svoje misli in skušajmo krepiti našo radovednost, brez obsojanja.
• Na sestankih postavimo vsaj eno vprašanje, ki odpira priložnosti za razmislek o novih možnostih, idejah.
• Povežimo se z osebo iz druge države oziroma z nekom, katere navade, običaje, prepričanja so različna od naših. Preživimo s to osebo vsaj 2 uri na mesec in spoznavajmo državo, kulturo, navade, hrano itd.
• Naredimo si seznam neznanega o najljubši temi. Raziskujmo in odkrivajmo nove informacije in zanimivosti o tej temi.
• Preizkušajmo stvari, ki izzivajo, nasprotujejo našemu obstoječemu znanju in veščinam.
• Razmislimo o dejavnikih, ki so morda prispevali k temu, da smo manj radovedni oziroma nas določena tema manj zanima. Poiščimo vsaj tri načine, kako bomo okrepili radovednost.
• Vključujmo se v aktivnosti z alternativnim namenom, s ciljem, da pridobimo nove učne izkušnje (npr. naredimo sladoled, da bi se naučili še kaj o fiziki ali kemiji, vpišimo se na jogo, da bi spoznali, kako deluje naš mišični sistem itd.).
• Raziskujmo procese, ki potekajo v naravi vsaj eno uro tedensko (npr. med sprehodom po gozdu, travniku, parku itd.).
• Vsak teden posvetimo nekaj časa raziskovanju skrivnosti in reševanju ugank.

 

 

Nekaj predlogov kako lahko sogovornikom postavljamo odprta vprašanja in tudi na ta način krepimo radovednost:

 

• Ali mi lahko pomagate razumeti, kaj so vaše misli o …?
• Kako bi se odzvali na ljudi, ki pravijo …?
• Kako se počutite, ko …?
• Kakšna bi lahko bila idealna rešitev, predlog?
• Kako bi mi predlagali, da se odzovem na ljudi, ki verjamejo, da …?
• Prosim povejte mi več o …

 

 

 

 

Viri in dodatne informacije:

• Niemiec, Ryan M. (2018). Character Strengthes Interventions: A field guide for Practitioners. Boston: Hogrefe Publishing.
• https://www.viacharacter.org/www/Character-Strengths/Curiosity
• https://www.psychologytoday.com/blog/finding-the-next-einstein/201407/seven-ways-be-more-curious
• http://www.bioenterprise.ca/docs/creativity-by-mihaly-csikszentmihalyi.pdf
• http://www.andrew.cmu.edu/user/gl20/GeorgeLoewenstein/Papers_files/pdf/PsychofCuriosity.pdf
• http://science.howstuffworks.com/life/evolution/curiosity5.htm