Kdaj ste doma nazadnje govorili o čustvih?

Je pogovor o čustvih v vaši družini nekaj vsakdanjega ali je rezerviran samo za »posebne priložnosti«?

So vam morda, ko ste bili otrok, odrasli kdaj rekli, da ni lepo biti jezen, da je strah votel, zunaj ga pa nič ni, ali da veliki fantje ne jokajo ali kaj podobnega?

Se morda spomnite, kako ste se nazadnje odzvali na otrokov jok? Kdaj pa ste nazadnje vi jokali?

S temi vprašanji vas vabimo k razmisleku o tem, kako lahko podprete otroke v procesu učenja uravnavanja čustev. Učenje uravnavanja čustev je proces, ki ga lahko spremljamo že pri novorojenčku.

Kako je z uravnavanjem čustev v otroštvu?

Funkcijo uravnavanja čustev pri otroku v zgodnjem otroštvu imajo:

• samo-tolažilna vedenja (npr. sesanje palca),
• odmik pogleda,
• sposobnost osredotočanja pozornosti na nek dražljaj ali aktivnosti ipd.

Spremembe v uravnavanju čustev se dogajajo skupaj z motoričnim in kognitivnim razvojem pri otroku. V zgodnjem otroštvu imajo v tem procesu pomembno vlogo otrokovi starši oz. skrbniki.

Zakaj je izražanje čustev pomembno?

V procesu učenja uravnavanja čustev je pomembno, kako se odrasli odzivamo na otrokova čustva, kako izražamo svoja čustva v družini in/ali v odnosu z otrokom ter če in kako se z otrokom pogovarjamo o čustvih (Eisenberg idr., 2010).

Če izražamo svoja čustva, smo s tem zgled tudi za otroka, da se uči izražati čustva.

S pogovorom o čustvih pomagamo otroku razumeti pomen in funkcijo čustev, kakšen je spremljajoči telesni in miselni odziv ter naše vedenje. Otrok se uči poimenovati in primerno izražati čustva.

Kaj kažejo raziskave?

Rezultati raziskave, ki smo jo leta 2022 izvedli v sodelovanju z več osnovnimi šolami v okviru projekta Program NEON – Varni brez nasilja, so pokazali, da zmožnost za uravnavanje čustev pomembno vpliva na to, kakšne izkušnje bo imel otrok z medvrstniškim nasiljem.

Za otroke, ki imajo boljše zmožnosti za uravnavanje svojih čustev, je manj verjetno, da bodo vključeni v situacijah medvrstniškega nasilja (Pirc idr., 2023).

Zmožnost uravnavanja čustev je torej pomemben varovalni dejavnik in jo velja krepiti tudi z vidika preventive medvrstniškega nasilja.

Kako lahko podpremo otroke, da bi razvili in krepili zmožnost uravnavanja čustev?

• Povprašajmo otroka, kako se počuti. Povprašajmo po prijetnih in neprijetnih čustvih. Pri tem so nam lahko v pomoč različna gradiva, aktivnosti (karte z izrazi za čustva, »lestvica« čustev, koledarček čustev ipd.).
• Predstavimo otroku, da so vsa čustva pomembna in ni cilj, da se določenih čustev, kot sta npr. strah ali jeza, znebimo. Čustva so koristna, so pa nekatera prijetna, nekatera pa neprijetna. V pogovorih o čustvih si lahko pomagamo z različnimi gradivi, pripomočki (slikanice o čustvih, priročniki in knjige, pravljice …).
• Z otrokom se pogovarjamo o tem, kdaj doživljamo različna čustva.
• Pojasnimo, da so čustva povezana z našimi mislimi, telesnim odzivom in vedenjem. Ko občutimo npr. močno jezo, to zaznamo tudi v svojem telesu. Spodbudimo ga, da je pozoren na svoje telo in odziv, ko doživi različne izkušnje in z njimi povezana čustva.
• V vsakdanjem življenju, praksi uporabljamo besede, ki poimenujejo čustva in občutke. S tem bomo otroku pomagali širiti nabor besed, s katerimi lahko izrazimo čustva.
• Skupaj z otrokom razmislimo in se pogovorimo, kako vse lahko izrazimo različna čustva. Včasih je čustva težje izraziti z besedami. Izrazimo jih lahko tudi z risanjem, glasbo, plesom, drugimi načini gibanja, kreativnega izražanja. Skupaj lahko poskusimo različne načine.
• Otroku pomagajmo razumeti in razlikovati med čustvi in vedenjem. Jeza ni nekaj slabega, negativnega, problem pa je lahko vedenje, npr. če nekoga udarimo, ko smo jezni.
• Pomembno sporočilo za otroka je tudi, da je vsak odgovoren za svoja čustva in vedenje. Če npr. v neki situaciji otrok občuti jezo, za njegovo čustvo niso odgovorni drugi ljudje.
• Podprimo ga, da lahko zdrži frustracije (npr. da zdrži, sprejme, ko v danem trenutku ne more doseči oz. dobiti nečesa, kar želi, ali pa, ko se sooča s porazom, izkušnjo, da ni vedno najboljši pri neki igri, aktivnosti …) in obvlada neprijetna čustva. Pomembno je, da ravnamo podporno, smo mirni ter jasni in dosledni, ko je potrebno postaviti meje, udejanjati pravila. S tem otroku pomagamo razvijati sposobnost prilagajanja v različnih situacijah in obvladovanja neprijetnih čustev, katerim se v življenju ne bo mogel izogniti.
• Otroku predstavimo različne načine, kako se lahko umiri, obvlada močna čustva (Štirn idr., 2020).
• Predstavimo in vadimo lahko različne tehnike dihanja (dihanje s trebušno prepono, ko si lahko otrok predstavlja, da imamo v trebuhu balon, ki se ob vdihu napolni in ob izdihu izprazni).
• Tehnike dihanja lahko povežemo tudi z usmerjanjem pozornosti na štetje (ob vdihu štejemo do 5 in pri izdihu do 5 in pri tem uporabljamo prste ene in druge roke).
• V vsakdanji ritem lahko vključimo »minute za čuječnost« in vadimo osredotočanje polne pozornosti na to, kaj vidimo, slišimo, zaznamo s svojim dotikom, vonjamo, okušamo, ali na to, kaj zaznamo v svojem telesu.
• Poskusimo lahko tudi z vodenim predstavljanjem v mislih in preusmerimo pozornost na prijeten kraj ali neko aktivnost, ki je otroku všeč, odnos z osebo, ob kateri se otrok počuti prijetno, varno ipd. To lahko otroku pomaga občutiti prijetna čustva, ki so pomembna za čustveno ravnovesje.
• Vključimo tudi gibanje telesa. Skupaj z otrokom lahko raziščemo, kako je lahko otroku v pomoč joga, prilagojena za otroke.

Pomembno je, da se otroci naučijo prepoznati svoja čustva, jih poimenovati in na primeren način izraziti, obvladati močna čustva, se pomiriti.

Ko je otrok v stiski

• Ko je otrok v stiski, doživlja neprijetna čustva, izrazimo sočutje in mu povejmo, da nam je npr. žal, da se mu je zgodilo oz. je doživel nekaj neprijetnega, da verjamemo, da mu je težko ipd.
• Vzemimo si čas in ga poslušajmo brez sodb in neprimernih komentarjev (npr. »Strah je samo za mevže.« …), brez zmanjševanja teže otrokove stiske (npr. »Ah, daj no, saj ni konec sveta.« …) ali celo norčevanja in kritiziranja otroka.
• Sprejmimo in potrdimo njegova čustva kot del njegove izkušnje v danem trenutku. Lahko mu povemo, da smo vsi kdaj v stiski, nas kaj prizadene, nam je težko, čutimo različna neprijetna čustva.
• Podprimo otroka, da izrazi to, kar čuti, na svoj način in v svojem ritmu. Ne silimo vanj.
• Če je otrok močno vznemirjen, mu pomagajmo, da se umiri (z dihanjem, štetjem, osredotočanjem pozornosti na različne čute, z objemom, dotikom, umirjenim glasom …).
• Če otrok joka, ne ustavljajmo joka. Bodimo z njim, sočutno, z razumevanjem.
• Pomembno je, da poskrbimo za svoje čustveno ravnovesje in se umirimo. Le tako bomo lahko otroku pomagali umiriti se in razvijati in krepiti veščine za samopomiritev, sočutje do sebe.

Naložba časa in pozornosti za učenje zmožnosti uravnavanja čustev se zagotovo splača in obrestuje, tako za otroke kot za nas odrasle.

VIRI:

Eisenberg N., Spinrad T.L. in Eggum N.D. (2010). Emotion-related self-regulation and its relation to children’s maladjustment. Annu Rev Clin Psychol, 6, 495-525. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3018741/

Pirc, T., Štirn, M. in Marinšek, A. (2023). Poročilo o izvedbi in rezultatih študije Medvrstniško nasilje in perspektiva staršev. ISA institut. http://www.programneon.eu/wp-content/uploads/2023/01/Perspektiva-starsev-in-medvrstnisko-nasilje-Porocilo-o-rezultatih-studije.pdf

Štirn, M., Šibilja, J. in Dolinar, M. (2020). Krepimo osebno prožnost: priročnik za izvedbo aktivnosti z otroki. ISA institut. https://isainstitut.si/isa/wp-content/uploads/2020/12/Priročnik_Krepimo-osebno-prožnost_KONČNA-VERZIJA.pdf.

Prispevek je pripravila mag. Mateja Štirn, psihologinja, zaposlena na ISA institutu.

The post Se pri vas doma pogovarjate o čustvih? appeared first on ISA institut.

Vabljeni k ogledu prispevka, v katerem se lahko seznanite z izvedbo in učinki Programa NEON na osnovnih šolah!

S pomočjo programa otrokom predamo naslednja ključna sporočila:

1. Nasilje NI NIKOLI pravi način ravnanja v medosebnih odnosih.
2. Vsi imamo pravico, da smo VARNI, MOČNI IN SVOBODNI. Vsi smo odgovorni, da skrbimo za svoje pravice in pravice drugih.
3. Če doživljaš nasilje, to ne pomeni, da je s tabo nekaj narobe.
4. Za nasilje je vedno odgovoren tisti, ki ga povzroča.

Prispevek je pripravljen v okviru Programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

The post Reportaža: Dobra praksa izvajanja primarne preventive nasilja v osnovni šoli appeared first on ISA institut.

Sočutje do sebe vključuje tri pomembne elemente:

• Prijaznost do sebe: namesto, da se grajamo in se obsojamo zaradi naših pomanjkljivosti ali napak, si namenimo toplino in brezpogojno sprejemanje. Ni potrebno, da smo popolni in brez napak, da bi si zaslužili spoštljiv odnos do sebe, razumevanje in sprejemanje. 
• Skupna človeška izkušnja: prepoznavanje, da vsem ljudem kdaj spodleti, da vsi kdaj naredimo napako in da vsi kdaj doživimo težke čase, je pri sočutju do sebe zelo pomembno. Vsem ljudem je skupno, da stvari ne gredo vedno po načrtu in da se dogajajo tudi neprijetne, težke stvari. Ob težkih izkušnjah, nam je skupna  čustvena bolečina in tudi trpljenje.
• Čuječnost: pomembno je, da se znamo obrniti navznoter, sami k sebi, zaznati, kako se počuti in biti s svojo bolečino, saj se lahko le tako nanjo odzovemo s skrbjo, prijaznostjo in nežnostjo.

Miti in zmote o sočutju do sebe: 

• Sočutje do sebe je samopomilovanje. 

NE DRŽI! Ko smo sočutni do sebe, prepoznavamo, da vsi kdaj trpimo in ne pretiravamo s poveličevanjem svoje bolečine, zato sočutje do sebe ni enako samopomilovanju.

• Sočutje do sebe je za reve.

NE DRŽI! Sočutje do sebe ni znak šibkosti in ranljivosti. Sočutje do sebe je naša notranja moč, ki nam vliva pogum in nam pomaga spoprijeti se s težkimi situacijami, izgubami, čustveno bolečino … 

• Sočutje do sebe je znak sebičnosti.

NE DRŽI! Sočutje do sebe nam omogoča, da v odnosih z drugih dajemo več – da smo bolj skrbni, znamo nuditi podporo, znamo sprejemati kompromise ter smo bolj sočutni do drugih. 

• Sočutje do sebe me bo polenilo.

NE DRŽI! Sočutje do sebe ni povezano le s kratkoročnim zadovoljstvom, temveč tudi z dolgoročnim zdravjem in blagostanjem. Raziskave kažejo, da se ljudje, ki so bolj sočutni do sebe, pogosteje ukvarjajo s športom in jedo bolj zdravo.

• Sočutje do sebe je iskanje izgovorov.

NE DRŽI! Sočutje do sebe niso izgovori, s katerimi opravičimo svoje ravnanje. Sočutje do sebe nam omogoča varen prostor, znotraj katerega si lahko priznamo svoje napake in prevzamemo odgovornost za svoje vedenje, kar pa je ravno nasprotno iskanju izgovorov. 

Vabimo vas, da si natisnete in izpolnite Lestvico sočutja do sebe in preverite, koliko sočutja si namenite: 

Lestvica je na voljo tudi v PDF obliki: Lestvica sočutja do sebe

Da bi okrepili sočutje do sebe, vas vabimo, da prisluhnete kratki meditaciji Ljubeče prijaznosti do sebe: https://www.youtube.com/watch?v=UubjDz-OlP4&t=3s.

Vir: Germer, C. in Neff, K. (2019). Teaching the mindful self-compassion program: A guide for professionals. Guilford Publications.

Prispevek je pripravila Anja Mairnšek, dipl. psih. (UN)

The post Lestvica sočutja do sebe appeared first on ISA institut.

Temu, kar občutimo, se reče tesnoba. Včasih ji rečemo tudi anksioznost. Zelo pogosto se pojavi takrat, ko se zgodi nekaj, kar nismo pričakovali in ko nas skrbi, da ne bomo kos spremembam. Recimo zdaj, ko poslušamo vsak dan novice o koronavirusa in vseh negativnih stvareh, ki se dogajajo pri nas in drugje po svetu. Zaradi vsega tega se lahko mogoče sprašujemo: »Kaj če zbolim, kaj če se komu doma kaj zgodi, kaj če, kaj če???«  Poleg tega se ne smemo v živo družiti s prijatelji, ne vemo, koliko časa bo to trajalo, včasih se tudi zgodi, da se tudi doma bolj pogosteje prepiramo. Ja, ni prijetno.

Tesnoba je čustveno stanje, ki ga občasno občutimo vsi. Ni nevarna, lahko jo obvladamo in mine. Podobna je strahu. Strah je tako kot vsa druga čustva koristen in pomemben, saj nam lahko v različnih situacijah pomaga, da ostanemo varni. V teh dneh nam strah pomaga, da sebe in druge zaščitimo pred virusom. Zaradi strahu jemljemo situacijo resno in upoštevamo pravila.

Pa vendar je tesnoba nekaj neprijetnega. Kaj lahko naredimo, da čimprej mine?

Pomaga, če razumemo, da se zaradi skrbi in negativnih misli začne naše telo odzivati drugače kot običajno. V naših možganih se prižge neke vrste alarm, ki različnim organom v našem telesu sporoča, da morajo delovati malo drugače zato, da se bomo mi lahko na pravi način odzvali. In prav zaradi tega so naše mišice bolj napete, naše srce bije hitreje, dihamo hitreje, lahko se nam vrti, nam je slabo, lahko smo bolj utrujeni in brez volje.

Je pa tudi obratno: ko so naše misli pozitivne, naše telo deluje drugače. Z našimi mislimi lahko torej vplivamo na naše počutje. Dobra novica, a ne? ?

Torej: pri premagovanju tesnobe nam lahko pomaga, da poskušamo umiriti svoje misli in negativne misli spremeniti v bolj pozitivne. »Kako pa to naredimo?«, se verjetno sprašujete.

• Pogovorimo se z osebo, ki ji zaupamo in ji povejmo, kaj nas skrbi. Če vas v teh dneh zanima in skrbi kaj v zvezi s koronavirusom in z njim povezanim dogajanjem, vprašajte o tem svoje starše ali koga drugega od odraslih.
• Ko nas kaj skrbi in se začnemo spraševati, »kaj, če …«, lahko pomaga, da si rečemo »stop« in svojo pozornost usmerimo na to, kaj se dogaja v »tem trenutku« okoli nas (kaj vse vidimo, kaj vse slišimo, kaj vonjamo ipd.). To samo opazujemo in ne razmišljamo, ali je nekaj dobro ali slabo.
• Ko imamo negativne misli (npr. »To mi sigurno ne bo uspelo.«), poskusimo to misel spremeniti v pozitivno misel (npr. »Dobro se bom pripravila in lahko uspešno opravim to nalogo.«). Je pa za to potrebna vaja.
• Ko nam je težko, lahko pomaga, če se spomnimo na kakšno lepo, veselo stvar, ki se nam je zgodila. Pomislimo lahko na ljudi, ki jih imamo radi in jim v mislih (ali pa zares) pošljemo pozitivno sporočilo.
• Ko nas kaj skrbi in ko se počutimo neprijetno, ponavadi mislimo na vse, kar nam gre narobe. Pomislimo, kaj je tako, kot si želimo in katere dobre stvari so se nam »danes« zgodile.
• Pomislimo, če smo že kdaj prej imeli podoben problem in smo našli rešitev. Morda lahko na tak način problem rešimo tudi zdaj.
• Ko nas nekaj skrbi, pomislimo, na kaj lahko vplivamo. Npr. če nas skrbi, da bi se mi ali ljudje, ki jih imamo radi, okužili s koronavirusom, lahko poskrbimo za čistočo rok in da ostajamo doma. Vsako jutro naredimo načrt, kako bo potekal naš dan (npr. po zajtrku telovadimo, potem delamo za šolo, nato sledi kosilo, potem igra …).
• Skrbi lahko tudi narišemo in napišemo. Morda nam bo lažje, ko bomo neprijetne misli spravili na papir.
• Misli lahko umirimo tudi s tem, da npr. poslušamo glasbo, beremo kakšno fajn knjigo, se s svojimi doma igramo kakšno zabavno igro ipd.

Tesnobo lahko premagujemo tudi tako, da sprostimo svoje telo.

• Za sprostitev je pomembna fizična aktivnost. Če nimamo priložnosti, da gremo npr. na vrt pri hiši ali v gozd, lahko naredimo nekaj vaj oziroma kratko telovadbo doma v svoji sobi ali pa mogoče na balkonu.
• Pomembno je tudi, da dovolj spimo in ne jemo (preveč) nezdrave hrane kot so npr. sladkarije …
• Lahko prosimo nekoga od domačih za eno fajn masažo. ?
• Ko začutimo, da smo napeti, nemirni, se ustavimo in bodimo pozorni na svoje dihanje. Vdihnimo in štejmo do 4, potem zadržimo dih in štejmo do 5, potem pa počasi izdihnimo in štejmo do 6. Naredimo lahko še kakšno podobno dihalno vajo.

Počnemo lahko še različne druge stvari, ob katerih se počutimo prijetno.

• Počnimo nekaj, kar nas veseli, npr. rišimo, plešimo, pomagajmo pri kuhanju kosila, pri pripravi vrta za sejanje semen, naredimo ptičjo hiško, oglejmo si kakšen fajn film, igrajmo računalniške igre …
• Ostanimo v stiku s prijatelji – lahko jih pokličemo prek videoklica, tako da jih bomo lahko videli in slišali.
• V dobro voljo nas lahko spravijo tudi dobre šale. Pobrskamo lahko po spletu, morda najdemo kaj smešnega in v dobro voljo spravimo tudi domače in prijatelje. Šale nam takrat, ko smo zaskrbljeni, lahko pomagajo.
• Ko smo v stiski, nam lahko pomaga tudi to, da pomagamo nekomu drugemu. Zdaj lahko pomagamo drugim ljudem s tem, da ostanemo doma. Pomagamo lahko tudi tako, da smo prijazni, da pokličemo nekoga, ki npr. živi sam (npr. dedka ali babico …) in ga vprašamo, kako se počuti, poklepetamo in mu mogoče pomagamo zmanjšati občutke osamljenosti.
• Zdaj, ko zaradi koronavirusa ne moremo početi vsega, kar si želimo, lahko naredimo seznam stvari, ki jih bomo z ljudmi, ki jih imamo radi, počeli, ko bo virus premagan.

Želiva vam, da ostanete zdravi in da uspešno rečete »adijo« tesnobi. Ne pozabite, z našimi mislimi lahko vplivamo na naše počutje. ?

Viri:

Berman, E. (2018). Webminar: Coping Strategies for Anxious Kids: What Parents Need to Know. Dostopno s https://www.youtube.com/watch?v=VyGVDrIqRKw

Štirn, M. (2020). S perspektivo moči in naravnanostjo prožnosti bomo v kriznih razmerah bolj uspešno skrbeli za naše ravnovesje in dobro počutje. Dostopno s https://isainstitut.si/s-perspektivo-moci-in-naravnanostjo-proznosti-bomo-v-kriznih-razmerah-bolj-uspesno-skrbeli-za-nase-ravnovesje-in-dobro-pocutje/

mag. Mateja Štirn in Mateja Dolinar, psihologinji, zaposleni v ISA institutu

The post ZA OTROKE: Kaj je tesnoba in kako ji lahko rečemo: “Adijo.” ? appeared first on ISA institut.

Zagodel nam je koronavirus, ki je te dni med najpogostejšimi temami v pogovorih. Zaradi njega so zaprli šole in zaradi njega ta članek pišem na domačem kavču ter se s prijatelji zadnje čase pogovarjam prek Skypa, Messengerja in Viberja, ne pa v živo.

Ker je virus nov, ker se hitro širi in ker ne vemo točno, kdaj bo izrednih razmer konec, je veliko ljudi zaskrbljenih, jih je strah, nekateri so jezni, nekateri pa se čutijo krive, ker so morda koga nehote okužili. Vsa ta čustva so povsem normalna in OK.

Tudi mene je strah, da bi zbolela in koga okužila. Strah je v takšnih situacijah v resnici naš zaveznik. Pomaga nam, da smo bolj previdni in pred virusom sebe in druge zaščitimo tako, da si redno umivamo roke in ostanemo doma, kljub temu da nas mika druženje v živo.

Včasih pa strah postane zelo močan. Povzroči lahko, da slabše spimo, da ne moremo nehati razmišljati o virusu, da nam gredo vsi na živce in imamo vsega dovolj.

Pridruži se še jeza na virus, na tiste, ki ga imajo in na to, da ne moremo početi vseh stvari, ki smo jih prej. Takrat nas zasrbijo prsti, da bi na najbližjem forumu zapisali kakšen besen komentar o drugih ali da bi vse skupaj nekam poslali, se pretvarjali, da stvar ni tako resna ter da ljudje komplicirajo za brez veze in počeli stvari kot po navadi – npr. se dobili s prijatelji na igrišču ali zvečer v parku na pijači. Nič od tega ni OK, ker z vsem tem  lahko škodimo sebi in drugim.

Kaj pa lahko naredimo?

Če nas bremenijo črne misli …

Misli in občutki pridejo in gredo.

Ko pri sebi zaznamo negativne misli, se lahko spomnimo na prijeten dogodek, ki se nam je zgodil, in to nam bo lahko pomagalo, da se bomo počutili vsaj nekoliko bolje. Pomislimo lahko npr. tudi na neko barvo in v prostoru poiščemo čim več predmetov, ki so takšne barve. Pomaga lahko tudi, da globoko vdihnemo in štejemo do 5 ter počasi izdihnemo in štejemo do 6 ter to nekajkrat ponovimo.

O svojih skrbeh se pogovorimo z nekom, ki mu zaupamo.

Ne nasedajmo lažnim novicam in jih ne širimo naprej. Ne širimo sovraštva prek spleta. Ne sledimo nevarnim in nespametnim izzivom.

Na spletu zadnje čase kroži veliko netočnih informacij o koronavirusu, zato zaupajmo samo preverjenim podatkom (npr. Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje – NIJZ). Vsak od nas ima na spletu moč, da ne deli lažnih novic in jih prijavi, če jih opazi.

Pojavljajo se tudi sovražni komentarji o že okuženih z virusom. Verjetno se nihče ni želel okužiti in širiti okužbe na druge ljudi. Nihče si tudi ne zasluži, da o njem na spletu pišejo kaj takšnega.

Izzivi kot je npr. ta, ki se je pred dnevi razširl med mladimi s pozivom: Poližite čim več predmetov in se okužite, je totalno neprimerno in nevarno početje.

Splanirajmo si dan.

Na vse stvari, ki se dogajajo okoli nas, ne moremo vplivati.

Lahko pa vsako jutro naredimo načrt, kako bo potekal dan. Zjutraj npr. načrtujemo zajtrk, potem mogoče kratek sprehod v naravo, nato čas za delo za šolo, potem kosilo, nato videoklic s prijatelji … Tako bomo imeli več nadzora nad tem, kako poteka naš dan in se bomo počutili bolje.

Ostanimo doma, umivajmo si roke in kašljajmo v robec ali rokav.

Ja, nasvet, ki ste ga v teh dneh že velikokrat slišali. Ampak deluje. Tako bo manj verjetno, da se okužimo mi ali da okužimo koga drugega.

Večini mladih, ki imajo zdrav imunski sistem, virus ne povzroči hujših zapletov. Več težav lahko povzroči starejšim, osebam, ki imajo šibkejši imunski sistem in osebam, ki imajo kakšno drugo bolezen.

Če pazimo nase in na druge, lahko nekomu rešimo življenje.

Poskrbimo, da bo naše telo ohranilo kondicijo.

Da ostanemo doma, ne pomeni, da moramo od zdaj naprej ležati na kavču, ker so vsi treningi odpadli in ker ne moremo med ljudi.

Še vedno lahko gremo na sprehod v naravo ali pa se gibamo doma. Tudi to pripomore k našemu zdravju. Seveda ne pozabimo na zdravo prehrano (sadje, zelenjava …) in na počitek ter spanje.

Tudi naši možgani naj ostanejo v dobri kondiciji. ?

Tudi, če se kdaj sesuje e-asistent, če ste jezni, ker nekateri pravijo, da se bo šola mogoče zavlekla v julij ali pa se vam zdi, da je do ponovnega začetka šole še veliko časa in da boste snov uspeli predelati tik preden se vrnete v šolo, je najbolje, da sproti, vsak dan naredite naloge, ki vam jih pošiljajo učitelji.

Določite, od kdaj do kdaj boste vsak dan delali naloge za šolo ter se načrta držite. Včasih bo težko, a na koncu vam bo lažje, ker boste imeli veliko manj dela in skrbi, povezanih z učenjem.

Dooolgčas?

Ker se s prijatelji ne smemo družiti v živo (tudi če imajo rojstni dan), imamo srečo, da se lahko pogovarjamo s pomočjo družbenih omrežij in videoklicev. Ni isto kot v živo, je pa bolje kot nič.

Izredne razmere so tudi priložnost, da najdemo nove, ustvarjalne načine, kako se zabavati s prijatelji na daljavo. Kaj pravite na večerni »danceparty« prek videoklica – sodelujete prijatelji, vsak zbere nekaj komadov, ki jih bo predvajal, vmes pa plešete in se pogovarjate?

Kaj pa glasbena žurka z balkona po vzoru Italijanov??

Če igrate inštrument, plešete, kuhate, pletete, rišete, kiparite (ali uživate v kakšnem drugem hobiju) in imate po navadi za to manj časa, kot bi želeli, je zdaj morda čas, da nadoknadite. ?

Veliko nas je doma s starši in nekateri starši delajo od doma. Če lahko, jim pomagajmo, npr. tako da pomagamo pri kuhanju kosila, pazimo mlajše bratce in sestrice ter pomagamo pri pospravljanju stanovanja.

Ogled priljubljenih TV-oddaj, igranje računalniških iger in družabne igre z domačimi nikoli ne gredo iz mode. Poglejte, če na spletu najdete kakšno smešno šalo in jo delite z drugimi. Ko smo zaskrbljeni, nam humor lahko koristi.

Pobrskajte po omari. Morda najdete kaj uporabnega, na kar ste že pozabili. Zadnjič sem recimo v svoji našla star obesek za ključe in črno elastiko od strgane mape. Iz tega sem si naredila novo ogrlico.

V teh dneh na prvi pogled izgleda, kot da vsak skrbi zase in da nismo zelo povezani. Pa to ni res. Prav v tem trenutku ljudje preučujejo virus, zdravijo obolele, obveščajo prebivalce, pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoč in skrbijo za to, da se virus čim manj širi. Med temi ljudmi smo tudi mi, ali ne?

Skupaj bomo zmogli! Tudi to bo minilo.?

Mateja Dolinar, psihologinja

Vir:

Štirn, M. (2020). S perspektivo moči in naravnanostjo prožnosti bomo v kriznih razmerah bolj uspešno skrbeli za naše ravnovesje in dobro počutje. Dostopno s https://isainstitut.si/s-perspektivo-moci-in-naravnanostjo-proznosti-bomo-v-kriznih-razmerah-bolj-uspesno-skrbeli-za-nase-ravnovesje-in-dobro-pocutje/

The post ZA MLADE: Kako lahko s skupnimi močmi premagamo koronavirus? appeared first on ISA institut.

Ko govorimo o uspešnem vključevanju otrok priseljencev v novo okolje (velja pa tudi za kateregakoli drugega otroka, ki se v VIZ vključi na novo), imejte v mislih proces, ki se ne zgodi »čez noč«. Traja lahko različno dolgo, odvisno od posameznega otroka in drugih dejavnikov, ki vplivajo na to. Dobro je, da strokovni delavci to vemo in razumemo, vsekakor pa z različnimi dejavnostmi pripomoremo, da je obdobje vključevanja naklonjeno otrokom in njegovi družini in da pri tem sodelujejo vsi deležniki, tako v vzgojno-izobraževalnem zavodu in širše v lokalnem okolju.

Dan dobrodošlice je zagotovo eden izmed dogodkov, ki je za prvi stik z otrokom in njegovo družino izrednega pomena. Navadno ga vrtec/šola lahko organizirata dan pred začetkom šolskega leta. Namenjen je spoznavanju VIZ, vzgojiteljev/učiteljev in vrstnikov. Med vrstniki v šolah so to lahko otroci/dijaki tutorji, ki so tudi v nadaljevanju šolskega leta podpora novim učencem/dijakom. Na dogodku lahko organizacije v lokalnem okolju (primer zloženke) predstavijo svoje aktivnosti, v katere se bodo vključevali tako otroci kot njihovi starši (medkulturne delavnice, tečaji jezikov, učna podpora ipd.). V kolikor starši ne govorijo slovensko oz. slabo razumejo, jih ob vabilu spodbudimo, da pripeljejo s seboj nekoga, ki govori njihov materni jezik in jim bo v pomoč pri prevajanju.

Prvi šolski dan je za večino priložnost, da se ponovno srečajo s sošolci oz. da spoznajo tiste, ki se na novo vključujejo v oddelek. Prav zato namenite nekaj časa spoznavanju. V kolikor se učenci/dijaki vključujejo med šolskim letom, je pomembno, da na sprejem novega sošolca ali sošolke predhodno pripravite učence/dijake v oddelku.

Otrokom povejte, da bodo dobili novega sošolca/novo sošolko, povejte njegovo/njeno ime in od kod prihaja. Dodelite mu učenca/dijaka tutorja.

Za bolj interaktivno in zanimivo pripravo lahko poskrbite tako, da si skupaj z učenci/dijaki ogledate katero od Zgodb otrok sveta, v katerih otroci govorijo o svojih izkušnjah s selitvijo in z vključevanjem v novo okolje, skrbeh, ki so jih imeli ob tem in o pomenu podpore, sprejemanja in medvrstniškega druženja.

Med šolskim letom je lahko ena od tem razredne ure medkulturnost. Otroku priseljencu damo priložnost, da predstavi državo od koder prihaja, hkrati mu sošolci predstavijo Slovenijo. Ob tem iščemo podobnosti med državama v jeziku, kulturi, navadah običajih, njunih posebnostih (s pomočjo filma, spleta, knjig, poslušanja glasbe, gostov z izkušnjo selitve), naučimo se pozdraviti, reči hvala/prosim, da/ne v njegovem jeziku, učimo ga slovenskih besed.

Učenci in dijaki se lahko na prihod novega sošolca/sošolke pripravijo tudi tako, da izdelajo predstavitev razreda in njih samih, ki jo nato pokažejo oz. predstavijo otroku priseljencu.

Mlajše otroke lahko pripravite tako, da si skupaj z njimi ogledate kakšen film ali jim predstavite slikanice/zgodbe, ki se navezujejo na tematiko priseljevanja in vključevanja v novo okolje. Seznam nekaterih knjig in slikanic na temo večkulturnosti  (Haramija in Jamink, 2015).

Priprave lahko potekajo tudi na ravni priprave fizičnega okolja (razreda, šole). Tega se lahko lotimo tako, da izdelamo različne plakate dobrodošlice, označimo pomembne prostore v šoli (v različnih jezikih in/ali s slikami), lahko tudi pripravimo zemljevid šole in ponazorimo šolska pravila s slikami/večjezično.

V šolski knjižnici lahko pripravimo medkulturni kotiček, z literaturo in filmi v jezikih otrok priseljencev.

Za vse otroke je ključnega pomena predvsem to, da zagotovimo varno in vzpodbudno učno okolje.  Skoraj vsem izkušnjam prvega šolskega dne, ki so jih v projektu Izzivi medkulturnega sobivanja zaupali učenci in dijaki priseljenci, je skupno to, da so bili otroci pred vstopom v šolo napeti, živčni, bilo jih je strah in predvsem jih je skrbelo, kako jih bodo sprejeli njihovi novi sošolci in učitelji. Bali so se, da jih nihče ne bo razumel in da ne bodo našli novih prijateljev. Del teh skrbi lahko naslovimo tako, da ob sprejemu otroku damo vedeti, da se lahko obrne na nas in da mu stojimo ob strani. Če v tistem trenutku še nimamo možnosti sporazumevanja v skupnem jeziku, pa otrokom veliko pomeni že topel nasmeh, prijazen pogled in umirjenost, ki jih spremlja čez dan.

Ko se otrok nekoliko navadi na novo okolje, pa lahko začnemo tudi z različnimi aktivnostmi povezovanja in boljšega medosebnega spoznavanja in sodelovanja. To ima pozitivne učinke tudi na druge učence in učenke in gradi pozitivno klimo v oddelku. Za boljše spoznavanje se lahko poslužimo različnih socialnih iger.

Otrokom dajemo možnosti in priložnosti, da so vključeni v aktivnosti in interesne dejavnosti v šoli in izven. Pomagamo jim z informacijami in z vpisi.

Pomembno je, da pri aktivnostih socialnega vključevanja sledimo otrokovim potrebam, da redno preverjamo njegovo/njeno počutje in predvsem skrbimo, da se v novem okolju počuti varno ter sprejeto. Pri tem imajo pomembno vlogo prav vsi, s katerimi otrok priseljenec prihaja v stik.

Avtorici:

Katarina Kocbek

Mojca Jelen Madruša

Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

The post Aktivnosti za uspešno socialno vključenost otrok in njihovih družin appeared first on ISA institut.

Biti nov na šoli je včasih težko. Recimo, malenkosti, ki so nekomu, ki je na šoli že 100 let (ajde, eno leto) samoumevne (npr. kje je učilnica 56, kako priti od doma do šole …), lahko nekomu, ki je nov na šoli porabijo veliko živcev in časa. Sploh, če mu nihče ne pomaga.

Nova oseba na šoli prve dni morda izgleda malo izgubljena in jo ima zaradi tega morda kdo za nerodno/neumno, pa ni takšna. Zato tudi pišem ta članek. Da bi si lažje predstavljali, kako je, ko prideš v nov kraj, v novo šolo, kjer nikogar ne poznaš, po možnosti pa se moraš naučiti še jezik, ki ga govorijo tam.

In zakaj se to tiče ravno tebe? Ker bi tudi ti, če bi se znašel/znašla v taki situaciji, verjetno želel/želela, da ti drugi pomagajo in te sprejmejo, ne pa da te zafrkavajo ali se delajo, kot da ne obstajaš.

Ko se preseliš v novo okolje in greš v novo šolo te verjetno ne skrbi samo to, kar je novo, ampak razmišljaš tudi o vsem, kar si pustil/pustila za seboj. Pogrešaš prijatelje in sorodnike ki niso mogli s teboj. Z njimi se slišiš in vidiš s pomočjo telefona, a ni isto kot če bi se videli v živo. V novem stanovanju se mogoče še ne počutiš domače. Morda čutiš, da starše skrbi, kako se boste znašli v novem okolju.

Morda se ti je prve dni, tedne, mesece nerodno oglašati in si med poukom tiho in samo poslušaš. Tudi tako se učiš. Mogoče se bojiš, da se ti bo kdo začel posmehovati, če katere besede ne boš izgovoril/izgovorila prav. Sploh, če se ti je to že zgodilo ali če si videl/videla, kako so se posmehovali komu drugemu. Na tem mestu te nekaj prosim: Nikar se ne posmehuj nekomu, ki naredi napako. Vsak se kdaj zmoti.

Če še ne znaš jezika, ki ga govorijo v novem okolju, verjetno potrebuješ pomoč pri učenju. Vesel/vesela si, ko ti pomagajo sošolke in sošolci. Najlepše je, ko čutiš, da se tisti, ki ti pomaga, nima za nekaj več in da se ti ni treba bati, kaj boš rekel/rekla, da ne narediš napake in bo zavil z očmi in si mislil, »kok si pa ti glup/glupa, da tega ne štekaš«, ampak da res želi, da uspeš in želi biti tvoj prijatelj. Največ šteje, če nekomu nudiš pomoč s takšnim namenom.

Ko si nov/nova na šoli in še ne poznaš njihovih navad, mogoče kaj narediš drugače kot ostali (npr. riž ješ z rokami, brez pribora) in tem se to morda zdi čudno in se smejijo ali te celo naderejo. Pomaga, če drugi razumejo, da tega pač ne moreš vedeti in ti prijazno povedo, kako oni to počnejo.

V tvojem razredu so morda manjše skupinice prijateljev, ki se več družijo med seboj kot z ostalimi. Hitro ugotoviš, kdo je s kom in katere skupine so takšne, ki nočejo sprejeti drugih. Najdeš pa tudi sošolke in sošolce, ki te povabijo, da se jim pridružiš in so veseli da si prišel/prišla in se želijo družiti s teboj in izvedeti vse o tebi in obratno, tudi ti jih želiš spoznati. Skupaj klepetate, se igrate … Z njimi se imaš fajn in postanete prijatelji, mogoče za zmeraj.

Morda si zdaj lažje predstavljaš, kako je v koži nekoga, ki je nov na šoli. Ko dobiš novega sošolca ali novo sošolko ga/jo le povabi, da se usede zraven in poklepeta ali se igra s teboj. Ne pozabi, vsaka nova oseba v razredu = priložnost za prijateljstvo.

Avtorica: Mateja Dolinar, psihologinja, sodelavka ISA instituta

Prispevek je nastal v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

The post Dan v koži novega sošolca appeared first on ISA institut.

V primeru, da se nasilje dogaja vam ali komu od vaših bližnjih, vam lahko pomagajo npr.:

• Društvo za nenasilno komunikacijo (01/43 44 882, info@drustvo-dnk.si),
• Društvo SOS za ženske in otroke – žrtve nasilja (080 11 55),
• TOM telefon (116 111, tom@zpms.si),
• Safe.si (ob spletnem nasilju; info@safe.si),
• svetovalke in svetovalci na centrih za socialno delo,
• svetovalke in svetovalci v šolskih svetovalnih službah.
• Če je ogrožena varnost ali življenje katere koli osebe, pokličite policijo na številko 113.

The post Vprašalnik za samooceno: Ali sem žrtev nasilja v intimno-partnerskem odnosu? appeared first on ISA institut.

Valentinovo nima nič s tem

Po ustvarjalnosti, igrivosti, hvaležnosti in samoregulaciji – osebnostnih močeh, ki smo jih v našem timu krepili v preteklih štirih mesecih, je februarja na vrsti ljubezen.

Ljubezen je bila in je inspiracija za mnoge umetnike in nas običajne ljudi. Je tema številnih pesmi, romanov, filmov, drugih umetniških del, poslovnih (marketinških, prodajnih …) strategij, družinskih albumov, … Je del naših življenj. Pomembna je za naše dobro počutje in zdravje. Ljubezen kot moč osebnosti se nanaša na spoštovanje tesnih odnosov z drugimi, še posebej tistih odnosov, v katerih sta skrb in izmenjava vzajemni (Niemiec, 2017).

Miti in dejstva o ljubezni

Kot poudarja Barbara Fredrickson (2013) ljubezen ni samo romantična ljubezen, ki se jo v svetu potrošništva najpogosteje »prodaja« in postavlja kot standard za srečno življenje. Ni eksluzivno vezana samo na eno osebo, ni trajna in ni brezpogojna. Za ljubezen sta namreč pomembna dva pogoja: varnost, ki jo čutimo v odnosu z drugim/drugimi, in poveznost v obliki so-prisotnosti, očesnega stika, dotika, glasu … Kaj pa ljubezen je? Kot pojasnjuje Fredricksonova je ljubezen »vrhovno« čustvo. Opisuje jo kot mikro trenutke pozitivne resonance v odnosu/odnosih; izkušnje topline, vzajemne naklonjenosti, skrbi, ki jo lahko čutimo v odnosih z različnimi osebami tudi z ljudmi, ki jih ne poznamo in imamo z njimi izmenjavo v vsakodnevnih interakcijah. Slednje opredeljuje kot vzajemna pozitivnost. Ko dve osebi delita neko prijetno čustvo, se ta vzajemna izkušnja spremeni v ljubezen. Kot druga čustva ima tudi ljubezen biološko komponento. Ima direkten vpliv na naše telesno počutje, zdravje.

Glede na rezultate različnih raziskav je ljubezen ena od petih moči osebnosti, ki je najbolj povezana z zadovoljstvom v življenju. Ljubezen kot moč osebnosti je povezana z večjo empatijo, strpnostjo. Z ljubeznijo so najbolj povezane moči kot so hvaležnost, prijaznost, upanje, socialna inteligenca in zanos.

Kako pa lahko krepimo ljubezen kot moč osebnosti?

• Najprej »prevetrimo« naš pogled na ljubezen in opustimo omejujoča prepričanja in pričakovanja v zvezi z ljubeznijo, ki jih/če jih morda imamo. S širšim pogledom na ljubezen si lahko razširimo možnosti pozitivnega vpliva, ki ga lahko ima ljubezen na naše življenje.
• Bodimo pozorni na priložnosti za mikro trenutke povezanosti oz. pozitivne resonance v odnosih z nam bližnjimi ljudi in tudi z naključnimi osebami, ki jih srečujemo v našem vsakdanjem življenju.
• Razmislimo, kako izražamo ljubezen, naklonjenost, izkušnje mikro trenutkov povezanosti v odnosih v zasebnem življenju in v službi.
• Vzpostavimo prakso meditacije ljubeče prijaznosti
  https://ggia.berkeley.edu/practice/loving_kindness_meditation

Do konca meseca bomo delili z vami še kakšno idejo.

Vir: Pixabay

Kaj pa za vas pomeni ljubezen? Delite z nami vaše misli o ljubezni in prispevajte k širjenju »vala ljubezni« .

Viri
Niemiec, R. M. (2017). Character Strenghts Interventons: A Field Guide for Practicioners. Toronto, Canada: Hogrefe Publishing.

Erickson, K. (2011). All You Need is Love (and Meditation).
https://greatergood.berkeley.edu/article/item/all_you_need_is_love_and_meditation.

Fredrickson, B. L. (2013). Love 2.0: How Our Supreme Emotion Affects Everything We Feel, Think, Do, and Become. New York: Penguin Putnam Inc.

Suttie, J. (2013). The Love Upgrade.
https://greatergood.berkeley.edu/article/item/the_love_upgrade.

The post Ljubezen appeared first on ISA institut.

Hvala. Tako pogosto uporabljena beseda, ki pa ni nujno vedno pristna in iskrena. Običajno jo izrečemo, ko se nam zdi, da smo jo dolžni izreči ali ko nam kdo pomaga. Izražanje hvaležnosti se kdaj od nas tudi pričakuje, kdaj pa se lahko pojavi kot spontana zahvala osebi, ki nam je polepšala dan. Vsekakor je pomembno, da izražamo in delimo hvaležnost z drugimi, vendar pa lahko hvaležnost veliko naredi tudi za nas same, za naše boljše počutje, blagostanje.

Hvaležnost je osebnostna moč, ki predstavlja zavedanje in hvaležnost za dobre stvari, ki se nam dogajajo v življenju. Pomembno je, da si vzamemo čas za iskreno hvaležnost.

Hvaležnost je ena od petih moči, ki se v največji meri povezujejo z zadovoljstvom z življenjem, srečo, smislom, dosežki, uspehom in zadovoljstvom z delom. S hvaležnostjo pa so povezane tudi druge osebnostne moči, kot npr. prijaznost, ljubezen, upanje, duhovnost in vnema (zanos, energija). Pomembno je, da se zavedamo, da hvaležnost lahko krepimo in da smo mi sami tisti, ki odločamo o tem ali jo bomo krepili in na kakšen način.

Raziskave so pokazale, da je hvaležnost koristna na različnih področjih:

• Pomaga nam sklepati prijateljstva. Če se zahvalimo osebi, ki smo jo pravkar spoznali, je večja verjetnost, da bomo s to osebo v dolgotrajnem, prijateljskem odnosu.
• Izboljšuje fizično zdravje. Ljudje, ki izražajo hvaležnost, poročajo o manj bolečinah, splošnemu občutku, da so zdravi, bolj redno telovadijo in tudi bolj redno obiskujejo zdravnika. zboljšuje lahko tudi kardiovaskularno in imunsko delovanje telesa.
• Izboljšuje psihično zdravje. Hvaležni ljudje so bolj srečni, poročajo o višji ravni blagostanja. Na drugi strani pa se hvaležnost negativno povezuj z anksioznostjo in depresijo.
• Hvaležnost spodbuja empatijo in zmanjšuje agresijo. Ljudje, ki izražajo hvaležnost, so v manjši meri maščevalni oziroma so bolj optimistični, prosocialni, občutljivi za potrebe drugih in emaptični.
• Izboljšuje spanec. Redno prakticiranje hvaležnosti lahko prispeva k boljšemu in daljšemu spancu.
• Zvišuje samospoštovanje. Ljudje, ki so hvaležni, imajo več samospoštovanja, delno tudi zato, ker cenijo dosežke in uspehe drugih ljudi.
• Izboljšuje psihično moč. Hvaležni ljudje imajo prednost pri spopadanju s travmo in so bolj prožni, kar jim pomaga, da lažje okrevajo po stresnih sitaucijah (Morin, 2014).

Potrebno pa je biti pozoren, da hvaležnost res izražamo pristno in situaciji primerno. Če npr. hvaležnosti sploh ne izražamo, nas lahko drugi zaznavajo kot osebo, ki je  preveč individualistična oziroma “upravičena” do vsega dobrega, pozitivnega, ki se ji dogaja v življenju in ji ni potrebno biti hvaležen za ničesar. Na drugi strani pa lahko hvaležnost uporabljamo tudi prepogosto oziroma neustrezno, takrat pa se lahko zdi, da se skušamo dobrikati, prilizovati oziroma nismo iskreno hvaležni.

Ni vseeno, kako izrazimo hvaležnost. Potrudimo se biti zelo konkretni. Kaj točno je oseba naredila za vas in kakšne občutke ste zaradi tega čutili? Prav tako pa za odnos ni vseeno, kako sprejmemo pohvalo. Nekateri ljudje kot odziv na pohvalo v sporočilo vključijo več “jaz” elementov, nekateri pa več “ti” elementov. Na primer:

• Jaz elementi: hvala za knjigo, ki si mi jo podarila, resnično dobra knjiga, prebrala sem jo na dušek, uživala v njej in jo še danes priporočam vsakemu, saj ima toliko življenjskih sporočil.
• Ti elementi: hvala za knjigo, ki si mi jo podarila, ne gre le za knjigo, v tem darilu sem videla, da si resnično razmišljala o tem, kaj potrebujem. In to tako pogosto občudujem pri tebi. Kako se znaš poglobiti v človeka in si vzameš čas, da mu izbereš točno tisto, kar potrebuje.

Raziskave so pokazale, da ima odziv s “ti” elementi dosti bolj pozitiven učinek na odnos med dvema osebama.

Vprašanja za refleksijo

V katerih situacijah bolj verjetno izražate hvaležnost?

Kako bi se lahko opomnili, spomnili, da o majhnih, vsakodnevnih stvareh razmišljate iz perspektive hvaležnosti?

Ali obstajajo ljudje, ki jim težje izrazite hvaležnost? S katerimi vašimi drugimi močmi si lahko pomagate v takšnih situacijah?

Če bi bila hvaležnost žival, katera bi bila in zakaj?

Za nekaj trenutkov si predstavljajte hvaležnost “v akciji” – ko jo uporabljate. Opazujte, kako pomembna je za vas. Kako vam ta moč pomaga v življenju, kako prispeva k boljši kvaliteti vaših odnosov, dela, življenja, k uspehu, zadovoljstvu?

Za nekaj trenutkov si predstavljajte, da en mesec sploh ne morete biti hvaležni, da hvaležnosti ne morete uporabiti kot moči v nobeni situaciji. Kako bi bilo to za vas? Kako bi se počutili? Kako bi to vplivalo na vaše odnose, delo, življenje?

Hvaležnost v vseh oblikah, na različne načine …

Hvaležen sem za tri stvari, ki jih slišim:

Hvaležen sem za tri stvari, ki jih vidim:

Hvaležen sem za tri stvari, ki jih vonjam:

Hvaležen sem za tri stvari, ki jih tipam, čutim:

Hvaležen sem za tri stvari, ki jih okušam:

Hvaležen sem za tri modre stvari:

Hvaležen sem za tri živali:

Hvaležen sem za tri prijatelje:

Hvaležen sem za tri učitelje, mentorje:

Hvaležen sem za tri družinske člane:

Hvaležen sem za tri stvari v mojem domu:

Hvaležen sem, da sem takšen kot sem, ker:

Kaj je hvaležnost?

Če bi hvaležnost bila žival, bi bila …, ker ….

Če bi hvaležnost bila naravni pojav, bi bila …, ker …

Katera znana oseba je tvoj zgled hvaležnosti? Zakaj ravno ta?

Navedi tri sopomenke za hvaležnost:

Napiši citat za svoje vnuke o tem, kaj je hvaležnost.

Hvaležnost kot tek na dolge proge

• Škatla hvaležnosti: Ustvarite ali okrasite škatlo. Vsak dan (npr. ob koncu dneva) na listke zapišite vsaj tri stvari za katere ste hvaležni v tistem dnevu in razmislite zakaj so se te stvari zgodile. Skušajte se spomniti različnih stvari oziroma se ne ponavljajte iz dneva v dan. Bodite pozorni in hvaležni tudi za majhne, samoumevne stvari, ki jih sicer sploh ne opazite (npr. za kavo v vaši najljubši kavarni, za cvetoč travnik). Čez čas boste videli za koliko stvari ste pravzaprav hvaležni in koliko stvari vam prinaša veselje in zadovoljstvo. Ti listki vam lahko pomagajo izboljšati počutje tudi v tistih dnevih, ko vam ne gre vse po načrtih oziroma ko se ne počutite najbolje.
• Poiščite kamen (ali kakšen drug manjši predmet), ki vam je všeč in ga shranite v žep, na delovno mizo oziroma na drugo vidno mesto. Lahko si ga tudi obesite okrog vratu. Vsakič, ko boste pogledali ali otipali ta kamen, pomislite na eno stvar, za katero ste hvaležni oziroma ki vam prinaša veselje. Vsako jutro dan začnite s tem, da se spomnite za kaj vse ste bili hvaležni prejšnji dan.
• V naslednjem mesecu se vsakič iskreno zahvalite za usluge ali pomoč, ki vam jo nekdo nudi.
• V naslednjem tednu bodite pozorni na vsako osebnostno moč, ki jo uporabite. Razmislite o tej moči, zakaj in na kakšen način ste jo uporabili ter izrazite hvaležnost za to moč.
• V prihodnjih dveh tednih pozorno opazujte osebo za katero menite, da pogosto izraža hvaležnost. V kakšnih situacijah jo izraža, na kakšen način? Lahko s pomočjo te osebe tudi vi krepite svojo hvaležnost?
• Tri dobre stvari: preden zaspite, si naredite seznam 3 dobrih stvari, ki so se vam zgodile na ta dan (nov dan se šteje od polnoči dalje).
• Pojdite na en sveti kraj (cerkev, samotna narava, muzej, voda) in razmislite, za kaj vse ste lahko hvaležni.
• Naučite eno osebo (otrok, prijatelj, sodelavec), kako izraziti hvaležnost.

Hvaležnost korak za korakom

• Napišite pismo hvaležnosti osebi, ki ste ji še posebej hvaležni in/ali osebi, ki se ji še niste pristno (ali sploh) zahvalili. Povejte tej osebi kaj cenite pri njej, zakaj ste hvaležni, kako pomembna vam je. Če je možno, osebo tudi obiščite in ji osebno predajte pismo.
• Ko se zjutraj zbudite, se zahvalite (vesolju, zvezdam, višji sili itd.), da ste se zbudili v nov dan.
• Do konca meseca  vsaj dvakrat uporabite hvaležnost kot osebnostno moč na drugačen, kreativen ali igriv način.
• Zahvalite se nekomu, ki si to zasluži, a običajno ne dobi zahvale ali pohvale.
• Izrazite hvaležnost na post-it listku ter ga osebi pustite na mizi hladilniku, vratih ali ga pošljite preko e-pošte.
• Sprehod hvaležnosti: Ko boste imeli slab dan, pojdite na sprehod hvaležnosti. Hoja že sama po sebi povečuje raven endorfinov v telesu, ki znižujejo stres, krvni pritisk, utrujenost ter izboljšujejo zdravje srca. Cilj te aktivnosti je, da med sprehodom opazujete stvari in naravo. Zavedajte se barv, zvokov, vonjav, ki vas obdajajo. Bodite pozorni na to, kako se vaši podplati dotikajo tal, ko hodite. Izrazite hvaležnost za stvari, ki jih opazite ali doživljate v danem trenutku.
• Medalja: Izdelajte medaljo hvaležnosti in jo podarite nekomu ter mu povejte, čemu je dobil medaljo.
• Naredite si akrostih besede HVALEŽNOST, ki vas bo spominjal na to, da se redno zahvalite drugim ljudem. Npr. H – harmonično, V – vitalno, A – avtentično, L – ljubeče itd.
• Napišite tri svoje citate o hvaležnosti in jih objavite na Facebooku.
• Najdite in preberite pesem o hvaležnosti. Iskanje je del poti, saj boste med iskanjem pesmi razmišljali o različnih vidikih hvaležnosti.

Viri in dodatno branje:

• Niemiec, Ryan M. (2018). Character Strengthes Interventions: A field guide for Practitioners. Boston: Hogrefe Publishing.
• https://positivepsychologyprogram.com/gratitude-exercises/
• https://www.mindbodygreen.com/0-11062/how-to-create-a-gratitude-jar.html
• https://positivepsychologyprogram.com/category/gratitude/
• http://www.thelawofattraction.com/10-ways-to-increase-gratitude/
• https://www.viacharacter.org/www/Character-Strengths/Gratitude
• http://advancedlifeskills.com/blog/how-do-appreciation-and-gratitude-affect-your-life/
• https://greatergood.berkeley.edu/article/item/how_gratitude_helps_your_friendships_grow?utm_source=Greater+Good+Science+Center&utm_campaign=52ed5f5780-EMAIL_CAMPAIGN_2017_12_6&utm_medium=email&utm_term=0_5ae73e326e-52ed5f5780-60683855
• https://greatergood.berkeley.edu/article/item/the_trouble_with_thanksgiving_gratitude?utm_source=Greater+Good+Science+Center&utm_campaign=dfd649a7a5-EMAIL_CAMPAIGN_November_Gratitude&utm_medium=email&utm_term=0_5ae73e326e-dfd649a7a5-60683855
• https://greatergood.berkeley.edu/article/item/six_habits_of_highly_grateful_people

The post Hvaležnost appeared first on ISA institut.