V tem obdobju, ko je kroničen stres še bolj izrazito del naših življenj in so zaradi negotovosti, pomanjkanja občutka nadzora, strahu za zdravje in preživetje številni ljudje v bolj ali manj hudih stiskah, je ključnega pomena, da skrbimo za psihološko podporo sebi in drugim. Pri tem so nam lahko v pomoč priporočila za izvajanje psihološke prve pomoči.

 

 

Skrbimo za fizično in čustveno varnost.

  • Upoštevajmo ukrepe in pomagajmo preprečiti širjenje okužb.
  • Novice, informacije zbirajmo/spremljajmo z zmernostjo in s tem preprečimo, da nas preplavijo neprijetna čustva, skrbi.
  • Do občutka varnosti nam lahko pomaga, da se povežemo z drugimi ljudmi.
  • Do občutka varnosti nam lahko pomaga tudi, ko poskrbimo za telesno sprostitev, umiritev misli, čustveno razbremenitev. Pomagamo si lahko s tehnikami dihanja, vajami čuječnosti, jogo, sprehodi in drugimi oblikami fizične aktivnosti.
  • Poiščimo strokovno pomoč, če je stiska poglobljena.
  • Poiščimo pomoč, če doživljamo ali smo priče/izvemo za nasilje.

 

Krepimo, negujmo podporne medosebne odnose.

  • To, da skrbimo za podporne, varne medsebne odnose je ključnega pomena za naše dobro počutje in zdravje. Zato je pomembno, da negujemo pozitivne odnose doma, s prijatelji, v soseski, službi …
  • Skrbimo za prijaznost v odnosih. Delajmo in bodimo pozorni na dejanja prijaznosti.
  • Doma ustvarimo tudi priložnosti za igro, zabavo, ustvarjanje, pozitivne zgodbe.
  • Osebam v naši socialni mreži, ki jim uporaba sodobnih tehnologij za komuniciranje ni blizu, pomagajmo z informacijami o možnostih stikov s pomočjo spleta in drugih telekomunikacijskih možnostih.
  • Pokličimo večkrat osebe, ki živijo same in jim bodimo na voljo za klepet ali za konkretno pomoč z informacijami, kakšnim opravilom ipd..

 

Poskrbimo za čustveno razbremenitev, podporo.

  • Bodimo pozorni na in sprejmimo čustva, ki jih čutimo.
  • Bodimo sočutni do sebe.
  • Poiščimo, ustvarimo priložnosti, da izrazimo svojo stisko.
  • Negujemo podporno in pozitivno komunikacijo s seboj tudi, ko naredimo napake ali se soočamo z negativnimi izkušnjami.
  • Naša čustva so povezana z našimi mislimi in vplivajo na naš telesni odziv in vedenje. Tudi na močna čustva lahko vplivamo, bodisi z usmerjanjem na naš telesni odziv (sprostitev telesa, gibanje, dihanje s podaljšanim izdihom …), način razmišljanja (na situacijo poskusimo pogledati z drugačne perspektive, umirimo misli z vajami čuječnosti …) ali s spremembo vedenja (se povežemo z drugimi, izrazimo stisko, opustimo škodljive strategije za obvladovanje stresa …).
  • Bodimo na voljo za pogovor z ljudmi, ki so nam blizu in so v stiski. Izrazimo razumevanje za njihovo stisko, sočutje.
  • Upoštevajmo ritem sogovornika in ne bodimo vsiljivi s pretiranim spraševanjem, dajanjem nasvetov.
  • Osebi, ki je v stiski, vznemirjena, pomagamo pomiriti se, tudi s tem, da smo umirjeni, sočutni, prisotni.
  • Poiščimo, ustvarimo priložnosti tudi za pozitivne izkušnje in prijetna čustva.
  • Bodimo pozorni na in dajmo veljavo odnosom, okoliščinam, stvarem, ki so naš vir moči, prijetnih čustev, za katere smo hvaležni.

 

Vzdržujmo ritem, rutino, spodbujajmo samoučinkovitost in vpliv na svoje mikro okolje.

  • Ustvarimo in vzdržujmo ritem, rutino glede skrbi zase, vsakdanjih opravil, učenja, dela ipd. Ritem, rutina nam pomagata zagotavljati predvidljivost. To vpliva na občutek varnosti.
  • Izvajajmo aktivnosti, ki nam pomagajo ohranjati občutek, da lahko vplivamo na naše življenje, dogajanje v našem mikro okolju, skupnosti.
  • Skrbimo za počitek, sprostitev, gibanje, uravnoteženo prehrano.
  • Razmislimo, ali in kako lahko prispevamo pri zagotavljanju psihosocialne podpore v naši skupnosti (npr. s prostovoljnim delom).
  • Osebam v stiski, pomagajmo z informacijami glede pomena ritma in rutine, ustrezne skrbi zase, aktivnosti za krepitev občutka vpliva in nadzora.

mag. Mateja Štirn, psihologinja