Učenci in učenke v času epidemije COVID-19 in šolanja na daljavo doživljajo stres zaradi različnih obremenitev in stisk. Tako kažejo rezultati kratke spletne ankete o doživljanju stresa in spoprijemanju z njim, ki smo jo izvedli v sodelovanju z učenci in učenkami od 6. do 9. razreda. Od 7. do 12. januarja 2021 je na anketo odgovorilo 1.015 učencev in učenk iz večjega števila osnovnih šol v Sloveniji.
Glede na odgovore, zbrane z anketo, 40,4 % otrok doživlja malo ali nič stresa. 29,2 % jih je odgovorilo, da so srednje veliko pod stresom, 30,5 % pa jih doživlja veliko ali zelo veliko stresa.
Med obremenitvami, ki jih doživljajo v tem obdobju, so na prvem mestu skrbi glede ocenjevanja po ponovni vrnitvi v šolo. Izražajo stiske, ker se ne morejo družiti s prijatelji in prijateljicami. Poleg tega sporočajo, da imajo zaradi šole na daljavo več dela, so bolj obremenjeni in si težko organizirajo delo za šolo. Skrbi jih, da ne bodo pridobili dovolj znanja. Težko jim je tudi, ker zaradi aktualnih razmer ne morejo imeti treningov in se vključevati v prostočasne dejavnosti.
Nekateri učenci in učenke so izrazili tudi druge stiske. Navedli so npr. strah pred okužbo s koronavirusom, bolezen in smrt sorodnikov, pogoste prepire doma, doživljanje nasilja v družini, občutek, da nimajo nikogar, s komer bi se lahko pogovorili. Nekateri nimajo nikogar, ki bi ga lahko prosili za pomoč pri delu za šolo idr. Nekatere že prej obstoječe stiske so se v aktualnih razmerah morda še poglobile.
Stres se pri njih v obdobju šolanja na daljavo najpogosteje odraža tako, da se težko zberejo, so utrujeni, nimajo energije, zvečer težko zaspijo ali pa se ponoči zbudijo in ne morejo ponovno zaspati, si težje zapomnijo stvari in se hitreje razburijo, so zaskrbljeni, jezni, žalostni, razočarani. Nekateri otroci so povedali tudi o težjih stiskah (osamljenost, občutki odmaknjenosti, občutki nemoči, napadi panike, samomorilne misli idr.).
Pomemben varovalni dejavnik, ki je otrokom in mladim v pomoč pri spoprijemanju s stresom, so podporni medosebni odnosi. Večina učencev in učenk je odgovorila, da imajo nekoga, s katerim se lahko pogovorijo o svojih težavah. Najpogosteje navajajo ožje družinske člane ter prijatelje in sošolke.
Obstaja pa skupina učenk in učencev (11 %), ki so odgovorili, da nimajo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili po pomoč in pogovor.
Na vprašanje, ali jih kdo od odraslih v šoli v tem obdobju vpraša, kako se počutijo, jih je 58 % odgovorila pritrdilno.
Na vprašanje, ali jih kdo od odraslih doma v tem obdobju vpraša, kako se počutijo, pa jih je pritrdilno odgovorilo 77,2 %.
Med načini spoprijemanja s stresom, ki jim pomagajo, da se umirijo in zberejo, so najpogosteje navajali poslušanje glasbe, gibanje (npr. sprehodi, ples, tek, kolesarjenje), različne tehnike dihanja ter pogovor z ljudmi, ki jim zaupajo. Da se spočijejo, večini pomaga spanje, odmor za sprostitev, da se uležejo, gredo na sprehod, poslušajo glasbo.
Ko doživljajo močna neprijetna čustva, pa učenkam in učencem najbolj pomaga, da se pogovorijo z nekom, ki mu zaupajo, da poslušajo glasbo, se gibajo (npr. gredo na sprehod, se ukvarjajo s športom) ali se umaknejo nekam, kjer imajo mir in tišino. Med načini spoprijemanja so navajali tudi uporabo e-naprav (npr. telefona, računalnika – so na spletu), gledanje televizije.
Dobra novica je, da otroci povedo, da doživljajo tudi prijetna čustva kot so npr. pogum, ponos, veselje, zaljubljenost, upanje.
Aktualne razmere so za večino nas stresne. Doživljamo različne obremenitve in z njimi povezane stiske. Veliko družin je v tem obdobju doživelo različne izgube. Da bi se lahko osredotočili na učenje, delo, je pomembno, da se uspemo umiriti, zbrati, dobiti čustveno podporo in morda tudi druge oblike pomoči. Trenutne razmere kličejo po prilagoditvah, fleksibilnosti. Nekatere cilje, ki smo si jih zastavili, je potrebno spremeniti. Poleg ukrepov za zagotavljanje preprečevanja okužb in telesnega zdravja, je pomembno enako mero pozornosti namenjati skrbi za zmanjševanje stisk, ki jih doživljajo otroci, in zaščiti njihovega duševnega zdravja.
Vzemimo si torej čas za pogovor o stiskah, razmislimo, kako lahko zmanjšamo obremenitve, kako lahko prilagodimo poučevanje, delo in okrepimo moči za spoprijemanje s stresom. Začetek pogovora o skrbeh, stiskah in težavah je lahko iskreno vprašanje: »Kako se počutiš?«.
Podrobnejše informacije o izsledkih spletne ankete najdete tukaj (klik).
Avtorice: Mateja Dolinar, Mateja Štirn in Jerneja Šibilja