V letu 2022 smo za vas pripravili poseben izziv. Vsak mesec bomo namreč s pomočjo kratkih vaj krepili eno izmed moči značaja.
Moči značaja so naše lastnosti, ki nam pomagajo premostiti stiske, s katerimi se tekom življenja srečujemo. Lahko jih krepimo in razvijamo, s čimer pripomoremo k našemu dobremu počutju in uspešnemu spoprijemanju s stresnimi situacijami.
Vaje si lahko ogledate tudi na naši Facebook strani.

 


V mesecu januaru bomo namenili krepitvi HVALEŽNOSTI in spoznali učinke hvaležnosti na naše počutje in zdravje.

Kar verjamemo, da so vas pozitivni učinki hvaležnosti prepričali k prakticiranju le-te, smo za vas pripravili kratko in enostavno vajo hvaležnosti:

Recite »hvala« nekomu, ki si to zasluži in običajno ostane spregledan. 

VIR: https://positivepsychology.com/benefits-of-gratitude/

V naravi ljudi je, da smo bolj kakor na pozitivne ali nevtralne dogodke, novice in odzive pozorni na tiste, ki so negativni. Vsebina z negativnim čustvenim tonom nas bolj pritegne, hkrati pa o njej tudi dlje razmišljamo in premlevamo.

Krog razmišljanja o negativnih dogodkih pa lahko prekinemo tako, da našo pozornost načrtno usmerimo na vidike, ki so pozitivni.

Vabimo vas, da vsak večer zapišete tri dobre stvari, ki so se tisti dan zgodile. To so lahko majhne stvari, npr. skuhala sem dobro kavo, ali večje stvari npr. napredovala sem v službi.

Redni sprehodi imajo na naše telesno in duševno zdravje mnoge pozitivne učinke. Pomagajo nam ohranjati ustrezno telesno težo, prispevajo k preprečevanju mnogih boleznih, krepijo naše kosti in mišice ter prispevajo k vsesplošnemu dobremu počutju.

Sprehodi pa imajo na naše blagostanje lahko še večje učinke, če jim izpopolnimo še s prakso hvaležnosti.

Naslednjič, ko se odpravite na sprehod svojo pozornost usmerite na barve, zvoke in vonjave, ki vas obdajajo.

Bodite pozorni na to, kako se vaši podplati dotikajo tal, ko hodite. Izrazite hvaležnost za stvari, ki jih opazite in doživljate ob sprehodu.

Čemu ste bili na današnjem sprehodu hvaležni vi?

Krepitev hvaležnosti lahko zavzema mnogotere oblike. Tako lahko zapisujemo stvari ali dogodke za katere smo hvaležni, lahko napišemo prijazno zahvalo bližnji osebi ali odidemo na hvaležnostni sprehod.
Za vas smo pripravili vajo hvaležnosti v obliki vodene fantazije – Moje telo mi pomaga doživeti veselje, zadovoljstvo in užitek. Vzemite si par minut zase in uživajte ob njej.

Mesec februar bomo namenili krepitvi SAMOKONTROLE. Samokontrola predstavlja našo notranjo regulacijo čustev in dejanj. Vključuje tako uravnavanje naših razvad, kakor tudi nadzor nad impulzi in čustvi.

Naša samokontrola je kakor naša kondicija – bolj kot jo treniramo, več jo imamo, hkrati pa trening na enem področju olajša tudi doseganje rezultatov na drugem. Tako če kontroliramo našo samokontrolo pri hrani, jo bomo lažje uvedli tudi na drugih področjih, npr. pri spalnih navadah.

  1. Ko se počutite razdražene ali nestrpne, se ustavite in naredite deset globokih vdihov.
  2. Ko jeste zunaj, vztrajajte pri zdravi in hranilni izbiri.
  3. V svojo rutino večkrat tedensko vključite srednje intenzivno vadbo
  4. Ko so drugi do vas nestrpni, globoko zadihajte in se odzovite z umirjenostjo in razumevanjem.

Eno izmed področij, pri katerem si večkrat želimo imeti več samonadzora, je zagotovo področje prehranjevanja.

Hrano zagotovo potrebujemo, saj predstavlja vir energije, brez katerega ne moremo živeti. Hkrati pa lahko neustrezna prehrana na nas vpliva tudi negativno, lahko zmanjšuje energijo, slabša kvaliteto spanja in predstavlja tveganje za zdravje.

Nekaj nasvetov, kako razvijati boljšo samokontrolo v povezavi s prehranjevanjem smo za vas pripravili tukaj. Spodaj pa se lahko s pomočjo grafike naučite tudi čuječega prehranjevanja, ki nam prav tako pomaga razvijati boljšo samokontrolo, hkrati pa lahko ob tovrstnem prehranjevanju tudi bolj uživamo.

  1. Ste lačni, ali zgolj žejni? Preden posežete po prigrizku, naredite požirek vode. Morda vaše telo potrbuje zgolj to.

  2. Načrtujte svoje obroke! Vzemite si nekaj minut in načrtujte, kaj in kdaj boste jedli v naslednjem dnevu. Tako vam bo lažje ohraniti samokontrolo in jesti hranilno hrano.

  3. Privoščite si nezdrave prigrizke. Nič ni narobe, če tu in tam uživate ob kepici najljubšega sladoleda ali lestvici čokolade. Tudi nezdrave prigrizke vključite v svoj načrt obrokov. Tako boste poskrbeli, da bo ta uravnotežen in mu boste lažje sledili, hkrati pa se ne boste počutili, kot da ste se prekršili

  4. Izklopite televizijo, umaknite telefon. Da boste lahko v celoti občutili okus hrane in spremljali občutek sitosti, je pomembno, da ste osredotočeni na proces hranjenja. Če pri tem uporabljate telefon, se hitro zgodi, da hrane ni več na krožniku, vi pa sploh ne veste, da ste jo že pojedli.

  5. Čuječe prehranjevanje. Opazujte občutke, ki se pojavijo. Kakšen vonj ima hrana? Kakšna je njena tekstura? Kako izgleda? Kakšnega okusa je? Vas na kaj spominja? Raziskujte svoje občutke in se osredotočite nanje.
Spalne navade so izjemnega pomena, saj vplivajo tako na naše duševno, kakor tudi na telesno zdravje. Samokontrola pri spalni higieni je v stresnih obdobjih še posebej pomembna, saj ustrezne spalne navade krepijo naš imunski sistem in zmanjšujejo tveganje, da zbolimo.
Posebej veliko samokontrole od nas zahteva to, da odložimo telefon in se brez njega odpravimo v posteljo.
Zakaj je zmanjševanje uporabe telefona pred spanjem pomembno in kako si lahko pri tem pomagamo, lahko preberete v spodnji grafiki.
Si želite jesti bolj zdravo? Več telovaditi? Spremeniti svoj urnik spanja? Več brati?
Vzpostavljanje novih navad je lahko naporno in pogosto zahteva veliko truda in samokontrole. Še posebej velik izziv pri vzpostavljanju novih navad pa predstavlja tudi upad motivacije, ki pogosto sledi začetnemu neuspehu.
Model PARA sestavljajo štirje koraki, ki nam pomagajo pri vzpostavljanju novih navad.

Samokontrolo lahko krepimo tudi s pomočjo ABC modela. Model izhaja iz vedenjske analize ter nam omogoča, da ozavestimo, kaj so tisti dejavniki oz. okoliščine, ki povzročijo, da izgubimo samokontrolo, hkrati pa nas pregled negativnih posledic spodbuja, da v prihodnje zdržimo pritisk in vztrajamo pri samokontroli.

Če vemo, kaj predhodi izgubi samokontrole, se lahko osredotočimo na uravnavanje teh dejavnikov. Npr. če vemo, da kadar smo utrujeni, pojemo celo čokolado, poskrbimo zase tako, da si privoščimo kratek počitek. Če občutimo stres in si želimo nekaj trenutkov miru in tišine, se odpravimo v naravo na sprehod ali izvedemo kratko sproščanje.

Od nivoja naše energije je odvisno, kako učinkoviti bomo pri naših dejavnostih in koliko časa bomo morali vložiti v neko aktivnost, da bomo dosegli zastavljene cilje in rezultate.
Tudi zato, da poskrbimo za ustrezen nivo naše energije, je potrebna samokontrola.
Iz kje pa prihaja naša energija? In kaj lahko naredimo, da povečamo naš nivo energije?
Nivo naše energije je močno prepleten z našimi potrebami. Na checklisti spodaj označite izjave, ki veljajo za vas.
Izjave, ki jih boste označili, predstavljajo področja, na katerih lahko delate ter jih izboljšujete z namenom, da zvišate nivo vaše energije, s tem pa tudi izboljšate vaše počutje in povečate vašo vsesplošno učinkovitost.
⬇️⬇️⬇️

Mesec marec bomo namenili krepitvi UPANJA. Tudi upanje uvrščamo med moči značaja. Upanje predstavlja pričakovanje in delovanje v smeri dobrih izidov v prihodnosti. Upanje lahko “natreniramo” tako, da zavestno usmerimo našo pozornost v pozitivne aspekte ter v pričakovanje pozitivnih izzidov v prihodnosti.

Pogosto se nam zgodi, da ob spoprijemanju s težavo, izzivom ali problemom v njem vidimo zgolj negativno stran, obremenjujočo stran, skrbi in tegobe.

Tovrstna miselnost pa nam je le redko v pomoč, saj lahko zmanjšuje našo motivacijo za spoprijemanje s situacijo in v nas vzbuja občutke nemoči in pomanjkanja nadzora. Zato je pri soočanju z raznovrstnimi izzivi pomembno pogledati nanje tudi s pozitivne strani in s pozitivnimi mislimi. Pogled iz nekoliko bolj pozitivne strani nam namreč lahko daje motivacijo in moč za spoprijemanje s situacijo.

V objavi z vami delimo eno izmed vaj, s katero si lahko pomagate pri razvijanju nekoliko bolj optimistične perspektive pri spoprijemanju z izzivi in težavami.

Pogosto se nam zgodi, da zvečer pred spanjem razmišljamo, kaj vse moramo opraviti naslednji dan, katera neprijetna opravila so pred nami, katere dolgočasne dolžnosti moramo izpolniti.

Danes zvečer naredite drugače. Namesto, da razmišljate, katere neprijetne stvari in obveznosti morate opraviti jutri, se osredotočite na prijetne stvari, ki se bodo zgodile. To so lahko majhni trenutki miru ali sreče – npr. klepet ob kavi s prijateljico, nakup šopka rož, ali pa večji, pomembni dogodki. Pomembno je zgolj, da si kar se da živo predstavljate prijetne izkušnje, ki jih pričakujete ali se jih veselite v prihajajočem dnevu.

Raziskave kažejo, da je upanje pomemben element pri doseganju uspeha v službi, šoli in življenju, saj vpliva na izide na delovnem mestu, na akademske uspehe ter na splošen občutek sreče in zadovoljstva. Namreč, ko vidimo povezavo med prihodnostjo, ki si jo želimo in našimi trenutnimi vedenji in prepričanji, narasteta naša predanost cilju in trud, ki smo ga pripravljeni vložiti v doseganje cilja.

Zgolj predanost in trud pa žal nista dovolj, saj lahko ob trenutnem neuspehu pride tudi do upada motivacije in pomanjkanja volje za vztrajanje pri doseganju naših ciljev. Zato pri doseganju ciljev ni potrebno samo vztrajanje in predanost, temveč tudi poti, s katerimi lahko pridemo do cilja.

Pri ohranjanju upanja na poti do našega cilja pa je pomembno tudi, da predvidimo, katere ovire se lahko na poti do cilja pojavijo ter kako bi te ovire lahko premagali.

S spodnjo vajo si lahko pomagate pri ohranjanju upanja, saj vam bo pomagala predvideti in premagati ovire, na katere lahko naletite na poti do vašega cilja, prav tako pa vam bo v pomoč pri identifikaciji virov, ki so vam pri soočanju z ovirami na razpolago.

Aktivnost je prirejena po aktivnosti Hope Map, avtorice Rachel Colla, pridobljene s strani PositivePsychology.com.

Pripravili smo nekaj predlogov knjig in filmov, ki vsebujejo sporočilo upanja. Vabimo vas k branju knjig oz. ogledu filmov, ob katerem pa razmislite tudi o naslednjih vprašanjih:
➡️ Kaj je junakom/junakinjam vlivalo upanje?
➡️ Kaj jim je pomagalo ohranjati upanje?
➡️ Kako je upanje pomagalo junakom/junakinjam?
➡️ Kaj je sporočilo knjige/filma, ki bi ga lahko prenesli na svoje življenje?
Katere knjige oz. filmi pa v vas vzbujajo občutke upanja? Pridružite se nam na Facebook strani in nam napišite v komentarju vaše predloge!

 

Z raziskovanjem upanja se je ukvarjal tudi psiholog Shane J. Lopez. Zanimalo ga je predvsem, kako lahko pri otrocih in mladih spodbujamo upanje ter kako se to povezuje z učnim uspehom ter splošnim blagostanjem.
Danes z vami delimo posnetek njegovega govora o vlogi upanja ter o tem, kako ga lahko spodbujamo pri sebi ter pri drugih: https://www.youtube.com/watch?v=AXBEoTepQHQ (priporočamo ogled od 4 min naprej).
⬇️ V grafiki vam predstavljamo nekaj ključnih misli iz posnetka. ⬇️

Ljudje vedno razmišljamo. A ne vedno kritično. Nihče ne razmišlja kritično ves čas, saj bi bilo to zelo naporno. Kritično mišljenje je načrten proces, nekaj, kar zavestno uporabimo, ko se srečamo s težavnimi problemi ali ko moramo sprejeti pomembne odločitve.

Gre za moč značaja, ki vključuje sprejemanje racionalnih in logičnih odločitev ter analizo in presojo idej, možnosti in dejstev. Vključuje sposobnost spreminjanja svojih stališč na podlagi dokazov in informacij ter sposobnost evalvacije teh dokazov in informacij.

Da bi krepili moč kritičnega mišljenja, je pomembno, da si pred sprejemanjem odločitev, delanjem zaključkov oz. sprejemanjem sklepov, zastavimo vprašanja, ki nam pomagajo »pogledati« na situacijo z druge oz. večih perspektiv, zbrati in evalvirati informacije.

Zakaj je kritično mišljenje pomembno?

1. Pomaga nam sprejemati boljših odločitev. Vsakodnevno namreč sprejmemo veliko odločitev. Mnoge izmed njih niso zelo pomembne in ne zahtevajo veliko razmisleka (npr. kaj jesti za kosilo), nekatere izmed njih pa imajo dolgotrajnejši in večji vpliv, zato je pomembno, da znamo pri sprejemanju tovrstnih odločitev o njih kritično razmisliti (npr. odločitev o menjavi delovnega mesta).

2. Pomaga nam sprejeti bolj informirane odločitve, saj nas spodbudi k iskanju večje količine informacij in presojanju o njih.

3. Doprinese tudi k našim medosebnim odnosom, saj nam pomaga razmisliti o in razumeti stališča, vrednote in poglede drugih ljudi.

4. Kritično mišljenje je ena izmed moči, ki jih delodajalci najpogosteje iščejo, saj je ključno na mnogih delovnih mestih (npr. pri odvetnikih, zdravnikih, inženirjih, novinarjih, znanstvenikih itd.).

Kritično mišljenje je moč, ki jo lahko uporabljamo pri sprejemanju racionalnih in logičnih odločitev ter presojanju o idejah, možnostih in dejstvi, hkrati pa jo lahko uporabimo tudi za kritično presojo odnosa, ki ga imamo sami s sabo.
 
Kritično mišljenje lahko tako uporabimo z namenom, da prepoznamo in evalviramo samokritiko, ki jo namenjamo sami sebe in jo spremenimo v spodbudne, podporne besede, ki so nam v pomoč pri premagovanju izzivov.

KOGNITIVNE PRISTRANSKOSTI so sistematične napake v mišljenju, ki se pojavijo pri procesiranju in interpretaciji informacij ter vplivajo na naše odločitve in presoje. So rezultat poskusa naših možganov, da bi poenostavili in pohitrili procesiranje informacij. Pomagajo nam pri hitrejšem sprejemanju odločitev, a lahko vodijo k izkrivljenemu mišljenju in napačnim zaključkom.

Premagamo jih lahko tako, da se spoznamo z različnimi kognitivnimi pristranskosti, da razmislimo, kateri faktorji pri nas vplivajo nanje ter v katerih situacijah se jih najpogosteje poslužujemo. Ključno je tudi, da se načrtno usmerimo v njihovo premagovanje (npr. da se vprašamo, ali imamo na voljo dovolj informacij za informirano odločitev, ali katerim informacijam posvečamo preveč pozornosti in ignoriramo druge itd.).

V grafiki spodaj vam predstavljamo štiri izmed mnogih kognitivnih pristranskosti.

VIR: https://www.verywellmind.com/what-is-a-cognitive-bias-2794963

Logične zmote vključujejo napačne ali zavajajoče argumente, za katere je moč dokazati, da so neveljavni.
Sposobnost razlikovanja med veljavnimi in neveljavnimi argumenti je veščina, ki zahteva kritično mišljenje in s katero si lahko pomagamo prepoznati lažne novice.
V grafiki spodaj vam predstavljamo štiri izmed mnogih logičnih zmot.

Kritično mišljenje lahko pri različno starih otrocih krepimo tudi v šoli. V grafiki vam predstavljamo nekaj idej, ki jih lahko uporabite v učilnici.

Več informacij o varni in kritični uporabi spleta:

➡️ Članek o kritičnosti do TikTok izzivov za odrasle: https://www.programneon.eu/tiktok-priloznost-za-ucenje-ali-zakladnica-nevarnih-idej/

➡️ Članek o kritičnosti do TikTok izzivov za mlade: https://www.programneon.eu/glavna-zvezda-tiktok-a/

➡️ Ključni koraki za varno rabo družabnih omrežij za otroke: http://www.programneon.eu/wp-content/uploads/2020/11/knjizica-za-otroke_stisnjeno.pdf

➡️ Ključne informacije o varni rabi družbenih omrežij za mlade: https://www.programneon.eu/wp-content/uploads/2022/04/Kljucne-informacije-o-varni-rabi-druzbenih-omrezij-ZA-MLADE-2.pdf

Lyubomirsky, Tkach, in Yelverton (2004) so preučevali vpliv prijaznosti na blagostanje.
Izvedli so raziskavo, v kateri je skupina udeležencev morala šest tednov izvajati pet naključnih prijaznih dejanj na teden. Ta skupina je v primerjavi s skupino, ki ni dobila nobenih navodil glede prijaznih dejanj, po šestih tednih poročala o višjem zadovoljstvu in sreči.
Raziskava tako potrjuje, da načrtno izvajanje prijaznih dejanj pozitivno vpliva na blagostanje. 🌸

Prijaznost ima mnogo pozitivnih vplivov na naše počutje in zdravje, hkrati pa je tudi “nalezljiva”, saj lahko že eno samo enostavno prijazno dejanje sproži val prijaznih dejanj.

Da lahko tudi vi sprožite ta val, smo za vas pripravili nekaj predlogov prijaznih dejanj. Naj se val prijaznosti začne!

Za več idej prijaznih dejanj obiščite spletno stran Random Acts of Kindness Fundation: https://www.randomactsofkindness.org/kindness-ideas 

Na naše blagostanje in počutje, kakor tudi na blagostanje in počutje drugih pomembno vpliva to, ali so naše interakcije z drugimi pozitivne ali negativne (➕➖). Negativne interakcije tako slabo vplivajo na počutje vseh vpletenih, pozitivne pa pomagajo krepiti naše psihično blagostanje in duševno zdravje.
Vsak od nas v sebi nosi metaforični “čeber” 🪣, ki predstavlja naše psihično blagostanje. Čeber je lahko prazen, poln ali kjerkoli vmes, polnijo ga pozitivne interakcije z drugimi ljudmi, praznijo pa negativne interakcije.
Ko je naš čeber poln, bomo občutili več prijetnih čustev, samozavest in entuziazem 😊. A ko naš čeber vsebuje le malo pozitivnih misli in prijetnih čustev, nas bodo bolj verjetno »spremljala« neprijetna čustva ☹️, posledično pa bodo tudi naše interakcije z drugimi lahko bolj negativne, kar bo še dodatno praznilo naš čeber.
Za poln čeber lahko poskrbimo torej tako, da skrbimo za večje število pozitivnih, prijaznih, spoštljivih in strpnih interakcij z drugimi, zmanjšujemo pa število negativnih, nespoštljivih, nestrpnih in neprijetnih interakcij.
Za več idej prijaznih dejanj obiščite spletno stran Random Acts of Kindness Fundation: https://www.randomactsofkindness.org/kindness-ideas
Vabimo vas k sproščanju ob vodeni meditaciji ljubeče prijaznosti do sebe. Ob njej si namenite želje, misli in besede sočutja, ljubezni ter prijaznosti.

https://www.youtube.com/watch?v=UubjDz-OlP4

Prijaznost lahko spodbujamo in krepimo tudi pri otrocih v vrtcu in osnovni šoli. Eno izmed vaj za spodbujanje prijaznosti vam predstavljamo v grafiki!
Prikazana vaja je zgolj del ene izmed 24-ih aktivnosti za krepitev prijaznosti pri otrocih, s katerimi vas seznanimo na usposabljanju za izvajanje delavnic Programa za spodbujanje prijaznosti.

Včasih je veljalo prepričanje, da so ustvarjalna samo umetniška dela (npr. slike, skulpture, poezija), danes pa vemo, da je ustvarjalnost moč opaziti na vsakem koraku in da se ustvarjalnost skriva tudi v vsakdanjih stvareh (npr. pri kuhanju ali načinu zavezovanja čevljev).

Ustvarjalnost ima pozitiven vpliv tudi na duševno zdravje. Raziskave kažejo, da bolj ustvarjalni ljudje poročajo o višjem blagostanju in o manj zaznanemu stresu, kakor manj ustvarjalni ljudje.

Ustvarjalne misli in izražanje ustvarjalnosti preko dejanj pozitivno vplivata na naše počutje, saj nam pomagata premagovati miselne ovire, se sprostiti in odpočiti od stresa. Ustvarjalnost nudi tudi mnogo možnosti, s katerimi si lahko popestrimo naš vsakdanj in se povežemo z drugimi.

Prepričanje, da najbolj ustvarjalna dela (npr. pesem, ki nas gane ali slika, ki nas očara) nastanejo takrat, ko trpimo, je napačno. Rezultati večih raziskav namreč kažejo, da so z ustvarjalnostjo v večji meri povezana prijetna čustva (npr. sreča, veselje in ponos). Ta čustva v nas namreč vzbudijo motivacijo in nas spodbujajo k ustvarjalnemu mišljenju.

Za ustvarjalne osebe je značilno, da:

  • z lahkoto nizajo različne ideje,

  • znajo najti drugačne in inovativne načine uporabe vsakdanjih predmetov,

  • so radovedne in iščejo priložnosti, da se naučijo kaj novega,

  • se miselno lažje umaknejo od konteksta, v katerem se pojavlja problem ter ga rešujejo na bolj abstraktni ravni,

  • imajo visoko tolerantnost do negotovosti, nejasnosti in nestrukturiranih situacij.

Kot rečeno, ustvarjalnost najdemo na vsakem koraku, saj smo lahko ustvarjalni tudi pri povsem vsakodnevnih opravilih. Z vami delimo nekaj idej za ustvarjalnost v kuhinji:

  • Obrok pripravite in postrezite nekoliko drugače, kakor običajno.

  • Če vam manjka kakšna izmed sestavin za pripravo jedi bodite ustvarjalni in manjkajočo sestavino zamenjajte za katero drugo.

  • Domislite se načina, kako lahko hrano, ki vam je ostala od včerajšnjega kosila ali večerje, porabite danes.

  • Iz sadja in zelenjave, ki vam ostajata in ju ne želite zavreči pripravite smuti ali sladico in eksperimentiranje z okusi ter postrežbo.

To je znak, da danes naredite vsaj eno stvar, s katero boste poskrbeli zase in za svoje počutje!

Z vami delimo vajo, pri kateri boste lahko uporabili svojo ustvarjalnost z namenom, da poiščete aktivnosti, s katerimi boste lahko poskrbeli zase in za svoje dobro počutje.

Tu in tam se nam zgodi, da se na vse pretege trudimo, da bi našli rešitev za nek problem, pa se je kar ne moremo domisliti, potem pa nas kot strela iz jasnega doleti, ko ne razmišljamo več o problemu in ne iščemo rešitve.
V ozadju tega nenadnega vpogleda je dejstvo, da do mnogo ustvarjalnih idej in rešitev pridemo, ko teh več zavestno ne iščemo. Ta “aha trenutek” oz. vpogled se običajno zgodi v situacijah, ki se precej razlikujejo od problemske.
Raziskovalci menijo, da do njega verjetno pride, ker smo do samega problema vzpostavili distanco, smo nanj pogledali iz druge perspektive in ker smo se s tem nehali osredotočati na strategije reševanja, ki predhodno niso delovale.

Ključno sporočilo je, da se včasih zgodi, da se rešitve na dan problem in situacijo ne uspemo domisliti. To je lahko za nas precej stresno in obremenjujoče. V tovrstnih primerih je dobro, da si znamo vzeti premor od razmišljanja o problemu in ta čas namenimo čemu drugemu, npr. telesni aktivnosti, druženju z bližnjimi, skrbi zase. To bo pozitivno vplivalo na naše počutje, omogočilo nam bo, da se nekoliko sprostimo, hkrati pa se bomo morda v času, ko se s problemom sploh ne bomo ukvarjali, domislili rešitve. 

Ustvarjalnost lahko uporabimo tudi za krepitev drugih moči značaja. Z otroki se lahko tako lotite ustvarjalne poslikave kamnov s prijaznimi sporočili.

 

Tako okrašene kamne lahko otroci podarijo starim staršem ali drugim družinskim članom kot darilo. Okrašene kamne lahko otroci pustijo tudi na različnih mestih v soseski. V nekaterih soseskah prebivalci na različnih mestih nastavljajo okrašene kamne kot simbol prijaznosti, dobrih misli in želja. 

S tovrstnim namenom lahko tudi vi z otroki kamne pustite na različnih mestih in tako simbolično širite sporočilo prijaznega in dobronamernega sveta. 

Več o tovrstnim projektih v tujini si lahko preberete tukaj: https://www.thekindnessrocksproject.com 

Radovednost pomeni, da nas zanimajo različne stvari ter da smo prirpavljeni vlagati trud in energijo  odkrivanje in uresničevanje priložnosti za iskanje novega znanja in preizkušanje novih veščin.

Nekaj idej, kako lahko krepimo radovednost kot moč značaja, si lahko preberete v prispevku:

http://isainstitut.si/isa/radovednost/

Zajema zavedanje in sprejemanje svojih čustev, obvladovanje in ustrezno izražanje čustev ter predelavo negativnih izkušenj.
Za čustveno ravnovesje sta zelo pomembna samozavedanje in regulacija močnih čustev. Pri tem so nam lahko v pomoč veščine za sočuten odziv do samega sebe in veščine za samopomiritev. Z njihovo uporabo si lahko pomagamo zmanjšati čustveno intenzivnost, se umiriti in z drugačno naravnanostjo sprejemati odločitve glede možnih odzivov in vedenja.
  • Kakšna čustva pa doživljate vi?
  • Se vam zdi, da se zmorete osredotočiti na prijetne občutke in te zadržati oz. poskrbeti, da trajajo?
➡️ To lahko preverite s pomočjo “Samoocene pozitivnosti”: https://isainstitut.si/isa/samoocena-pozitivnosti/
Vabimo vas, da si ustvarite priložnosti za pozitivna doživetja. Razmislite, ob katerih aktivnostih se počutite prijetno in vnesite te aktivnosti v vaš dan (npr. sprehod v naravi, obisk koncerta/galerije, piknik z družino).
V teh trenutkih se osredotočite na prijetna čustva, ki jih občutite in si poskušajte zapomniti različne podrobnosti te izkušnje. Tako si boste kasneje lažje v spomin priklicali to izkušnjo in skupaj z njo tudi prijetna čustva.
Radovednost kot moč značaja vključuje zanimanje, iskanje novosti in odprtost za nove izkušnje.
Danes bomo govorili o ZANIMANJU. Ta vidik radovednosti lahko v odnosih z drugimi krepimo ob različnim priložnostih (npr. v krogu naše družine, prijateljev in prijateljic, sodelavcev in sodelavk in seveda tudi širše).
S tem, ko izrazimo zanimanje za druge, za njihovo mnenje, počutje in izkušnje, jim s tem sporočimo, da so za nas pomembni in da nam je mar zanje in za to, kar se jim dogaja. Tako z zanimanjem za druge pozitivno vplivamo na naše odnose. 👫👭
Zanimanje lahko izrazite tudi tako, da partnerja, partnerko, starše, otroka, prijatelje in prijateljice itd. vprašate po temi, ki je njim dobro poznana in ljuba, vi pa o njej veste le malo. 💬❓ Tako boste krepili vaše odnose z bližnjimi, hkrati pa boste tudi pridobili nova znanja in informacije.
Zanimanje drug za drugega lahko v družinskem ali prijateljskem krogu krepite preko različnih iger in vprašanj. Nekaj idej za vprašanja z vami delimo v grafiki. 💡

Radovednost kot moč značaja vključuje tudi iskanje novosti.
Novosti lahko iščete na več načinov, npr.:
➡️ Naredite seznam stvari, ki jih še ne veste o vaši najljubši temi oz. stvari, ki bi jih želeli podrobneje spoznati, razumeti.
➡️ Pol ure na teden namenite iskanju odgovorov na vprašanja s seznama. Pri tem si lahko pomagate s knjigami, televizijo, radijem, internetom, YT posnetki, podcasti,…
Izkoristite čas dopustov, počitnic in obiščite vsaj en nov kraj, mesto ali državo. 🚗✈️
Naredite lahko tudi seznam krajev v Sloveniji 🇸🇮, ki jih še ne poznate in vsaj kakšnega od njih obiščite. Pred obiskom tega kraja se pozanimajte o zgodovini tega kraja, o slavnih osebah iz tega kraja in o zanimivosti o njem.
Naredite pa lahko tudi seznam stvari, ki jih še ne poznate o kraju, kjer živite in se tako lahko podate v raziskovanje in spoznavanje svojega kraja. 🏡

Eden izmed vidikov radovednosti je odprtost za nove izkušnje 🔍. Odprtost za izkušnje pomeni, da smo pripravljeni preizkušati in spoznavati nove stvari.
Odprtost za nove izkušnje lahko krepimo in “hranimo” preko mnogih različnih aktivnosti, ki so hkrati tudi “zdravilo” za preganjanje dolgčasa. Nekaj predlogov tovrstnih aktivnosti z vami delimo v grafiki 🤓.
Odprtost za izkušnje pa lahko “trenirate” tudi pri vsakodnevnih opravilih. Dajte si priložnosti za t.i. »odprte učne izkušnje«. Npr. ko boste pripravljali sladoled, raziščite, kakšni kemijski in fizikalni procesi se zgodijo, da iz tekoče smetane nastane puhast sladoled.🍦
Vztrajnost pomeni, da preko kratkoročnega zadovoljstva v tem trenutku izberemo dolgoročno zadovoljstvo v prihodnosti.
Povezuje se z našo sposobnostjo samoregulacije, samokontrole in odložitve kratkoročnega zadovoljstva, saj je vse to potrebno, da lahko sledimo našemu cilju.
Zakaj je pomembna?
➡️ Ko si zadamo neko nalogo, pri njej vztrajamo in jo uspešno opravimo, dobimo potrditev, da nam gre dobro, da smo sposobni in zmožni premagovati ovire.
➡️ Če sami sebe vidimo kot sposobne in kompetentne, to pomeni, da si bomo zadajali višje cilje, ker bomo verjeli, da smo jih zmožni doseči.
➡️ Vztrajnost nam tako da zagon in moč, da vztrajamo z neko aktivnostjo, hkrati pa nas vodi k postavljanju višjih ciljev.
Mini vaja vztrajnosti:
  • Naredite si seznam stvari/dejanj, ki jih želite ali morate narediti. Redno spremljate in ažurirajte seznam.
  • Razmislite, kako se lahko »nagradite«, ko vam uspe konec dneva/konec tedna opraviti načrtovane aktivnosti. 🎉

avtorica izzivov in grafike: Anja Marinšek, študentka magistrskega študija psihologije (UL)