Veseli nas, da smo imeli v maju priložnost premierno izvesti usposabljanje Pozitivna psihologija v šoli: Krepimo osebnostne moči in osebno prožnost otrok. Čeprav je potekalo prek spleta, nam to ni preprečilo kakovostne izmenjave znanja, izkušenj in idej, kako vsebine pozitivne psihologije vpeljati v delo z otroki in mladimi.
In kaj pozitivna psihologija sploh je?
Predstavlja podpodročje psihologije in znanstven pristop k preučevanju misli, čustev ter vedenja ljudi. Osredotoča se na močna področja, gradnjo dobrega v življenju in izpopolnjevanje življenja ljudi (Peterson, 2008). Zakaj pa vpeljevati pozitivno psihologijo v šole? Rezultati različnih raziskav in spoznanj kažejo, da imajo dejavniki kot so osebna prožnost, samoregulacije ter čustvene in socialne veščine, pomembno vlogo pri krepitvi zdravja otrok, njihovo uspešno šolanje in kasneje tudi na zaposlovanje in delo (NatCen Social Reserach & The National Children’s Bureau Research and Policy Team, 2017). Šole pripomorejo tako k čustvenemu zdravju in vedenju otrok kot tudi k njihovim dosežkom na akademskem področju. Z aktivnostmi in intervencami pozitivne psihologije lahko pri otrocih in mladih spodbujamo učenje, ohranjanje pozitivnih odnosov z drugimi in krepimo blagostanje (Blair, 2002 v Flook, Goldber, Pinger in Davidson, 2015).
Osebnostne moči so pozitivne lastnosti, ki so skupne vsem ljudem in opisujejo najboljše v nas. Gre za lastnosti, ki odražajo našo osebno identiteto, so za nas izpopolnjujoče, ne zmanjšujejo vrednosti drugih ljudi, so univerzalne in privedejo do pozitivnih izidov tako za nas, kot tudi za druge (npr. do psihološkega blagostanja, pozitivnih odnosov, dosežkov). So zaščitni dejavniki, ki so pomembni za naše duševno zdravje.
Ena od raziskav je npr. pokazala, da moči hvaležnosti, smisla in upanja napovedujejo zadovoljstvo z življenjem. Za mlade pa je zelo pomembno, da razvijejo pozitivne odnose in imajo občutek smisla in sanje (Al Taher, 2016).
Dobra novica je, da lahko moči razvijamo in krepimo, tako otroci kot tudi odrasli. Tudi vas povabimo, da razmislite, kaj lahko (že danes) naredite, da bi razvijali posamezno osebnostno moč in kako bi lahko pri tem pomagali tudi otrokom in mladim. Več o osebnostnih močeh si lahko preberete tukaj.
Osebna prožnost je sposobnost, da se v času življenjskih preizkušenj, različnih negativnih izkušenj uporabimo svoje notranje in zunanje vire moči, se pozitivno prilagodimo, obvladamo stisko in ponovno vzpostavimo svoje osebnostno ravnovesje. Aktivira nas, da se s samouravnavanjem, prilagajanjem, učenjem, spreminjanjem in/ali preseganjem obstoječih vzorcev na pravi način lotimo reševanja težav. Osebna prožnost je pomemben varovalni dejavnik za uspešno obvladovanje stresa in preprečevanje negativnih posledic, ki jih imajo lahko kronični stres ali večje stresne situacije. Zaradi prožnosti lahko ohranimo svoje zdravje, blagostanje in uspevamo, ne glede na negativne okoliščine, s kateri se ali smo se soočali.
Model devetih stebrov prožnosti (Sideroff, 2015) povezuje devet dejavnikov (stebrov) s treh področij našega življenja. Prvi trije stebri se nanašajo na področje odnosov, ki jih imamo s seboj, z drugimi ljudi in z »nečim večjim od mene«. Drugo področje se nanaša na naše fizično, čustveno in kognitivno ravnovesje. Tretje področje pa predstavlja način, kako delujemo v svetu. Več o osebni prožnosti si lahko preberete tukaj. Tudi osebno prožnost lahko krepimo, nekaj idej za krepitev posameznega stebra in vprašana za razmislek pa najdete tukaj.
Udeleženke in udeleženec usposabljanja so spoznali tudi PERMA model, ki obsega pet jedrnih elementov psihološkega blagostanja in sreče: prijetna čustva (dobro počutje, optimizem, zadovoljstvo …), zavzetost (izpopolnjujoče delo zanimivi hobiji, vnema), medosebni odnosi (socialna mreža, ljubezen, podporni odnosi …), smisel (čutiti občutek namena, imeti občutek smisla v življenju), dosežki (ambicije, cilji, pomembni dosežki, ponos). PERMAH model pa obsega še dodaten element – zdravje (telesno in duševno).
- Čim pogosteje zavzemite pozitivno perspektivo. Izkoristite pozitivne dogodke za pozitivne izkušnje in prijetna čustva. Razmislite, kakšno je danes vaše »notranje vreme« ali katera čustva so danes doma? 🙂
- Poiščite aktivnosti, ki vas zanimajo, navdušujejo in osrečujejo.
- Osredotočite se na svoje odnose z družino in s prijatelji ter poiščite načine da se povežete in da krepite podporno socialno mrežo.
- Iščite smisel v življenju in se posvečajte stvarem, ki so vam vredne, pomembne. Razmislite o teh vprašanjih: Zaradi česa zjutraj vstaneš iz postelje? Kdaj si najbolj poln/polna življenja, energije? Kaj ti pomeni uspeh oz. biti uspešen? Če bi spoznali starejšo različico sebe, kakšen moder nasvet bi vam ta oseba dala?
- Uživajte v svojih dosežkih in stremite k prihodnjim uspehom.
Kako pa posamezen element PERMA modela krepiti z otroki in mladimi?
Skupaj z udeleženkami in udeleženem smo nanizali nekaj idej:
Spodbujanje vključevanja v interesne dejavnosti, socialne igre, izvajanje aktivnosti za krepitev osebnostnih moči in drugih zanimivih ter prijetnih dejavnosti (npr. na razrednih urah), organizacija taborov z dejavnostmi, spodbujanje medgeneracijskega druženja, spodbujanje tutorstva in nudenja učne pomoči vrstnikom, nudenje podpore otrokom in mladim pri zastavljanju dosegljivih ciljev in korakov za postopno doseganje ciljev, priprava »pozitivnih« kotičkov (npr. v razredu, knjižnicah, hodnikih), pogovor o čustvih in izkoriščanje različnih priložnosti, da z otroki in mladimi krepimo zaznavanje, prepoznavanje in poimenovanje čustev.
Spodbujanje sodelovalnega učenja, pomemben je zgled učitelja, da zna otrokom pripraviti ravno prav zahtevne naloge daje pohvale, ki so usmerjene na proces, pot do cilja in ne samo na končni dosežek, spodbujanje medvrstniške pomoči in sodelovanja (npr. starejši otroci predstavijo določene teme, vsebine mlajšim, jim pomagajo pri nalogah, izvajajo bralne urice, povezovanje starejših otrok priseljencev z mlajšimi oz. novimi na šoli …), sodelovanje s starši, spodbujanje notranje motivacije otrok in mladih (tudi prek pogovora, kaj ti je npr. včeraj uspelo, šlo dobro), »kamen modrosti« – otrok ga npr. dobi, ko mu kaj uspe, ko doseže uspeh, »mesečna zvezda razreda« – otrok postane zvezda meseca, ker je aktiven, zavzet, uspešen na določenem področju, »zajtrk dosežkov« – otroci delijo dosežke, uspehe prejšnjega dne.
Spodbujanje in podpora otrokom pri postavljanju in postopnem doseganju ciljev, ki so njim pomembni, spodbujanje vključevanja otrok in mladih v različne (interesne) skupine in osmišljanje vloge posameznika v skupini, iskanje smisla skozi meditacije in različne delavnice, priprava mape dosežkov in pogovor o tem, zakaj so jim dosežki pomembni, kako te aktivnosti osmišljajo njihovo življenje, učenje, ustvarjanje priložnosti za spoznavanje, pridobivanje novih veščin, znanj in odkrivanje močnih področij, talentov (delavnice, izleti, krožki, interesne dejavnosti …).
Pomembno je, da otroci in mladi dobijo redne in ustrezne povratne informacije (ki so motivacija za nadgradnjo znanja) in da se jih spodbuja, da tudi sami iščejo te informacije, dajanje pohval za uspehe in dosežke na različnih področjih, spodbujanje sodelovanja in timskega duha (npr. prek socialne igre), prek česar so lahko otroci tudi uspešni oz. dosegajo skupne cilje, spodbujanje sodelovanja na različnih prireditvah,izvajanje aktivnosti, ki spodbujajo razumevanja znanja kot vrednote, izvajanje formativnega spremljanja, izvajanje aktivnosti za krepitev samopodobe.
Ustvarjanje priložnosti in izvajanje aktivnosti za sproščanje in za dvig energije, npr. minute za zdravje/počitek ali aktivni odmori (npr. miza za namizni tenis v avli šole, mini fitnes za starejše otroke, boksarska vreča ali blazina za izražanje intenzivnih čustev, kotiček za umirjanje (npr. s sedežnimi blazinami v knjižnici), senzorične igrače – žogice, sluzi…), aktivnosti v naravi (skrb za zeliščni vrt, delo na vrtu in rastlinjaku, tabori, sprehodi …), organizacija športnih iger.
Ustvarili smo tudi naš “pozitiven vrt prijaznosti”. 🙂 Bili smo prijazni do sebe in tudi do drugih, rožice prijaznosti pa smo delili tudi drug z drugim.
Tudi vas povabimo, da ustvarite svoj vrt prijaznosti – doma, s prijatelji, v delovnem okolju. 🙂
https://isainstitut.si/isa/wp-content/uploads/2021/05/Vrt-prijaznosti.png
Za konec pa z vami delimo še nekaj povratnih informacij udeleženk in udeleženca:
»Všeč mi je bilo, da smo imeli priložnost za izmenjavo idej in izkušenj v skupini.«
»Dobili smo veliko idej za delo v razredu oz. za različne praktične aktivnosti z otroki in mladimi.«
»Hvaležna sem, da sem lahko delala tudi na sebi in dobila ideje za umirjanje, sproščanje.«
»Dobila sem potrditev, da sem na pravi poti in uvid, kaj še lahko nadgradim in počnem z otroki.«
»Nov zagon za prihodnji teden! 🙂 «
»Super je, ker bomo lahko dobljeno znanje, informacije in gradiva neposredno prenesli v prakso.«
»Hvala za vse. Za energijo, ideje, prijetno družbo …«